Vse življenje se učimo in tudi pri veri je tako. »Narava Boga je taka, da nam zapoveduje vseživljenjsko potovanje do njega, vseživljenjsko odpiranje srca in uma zanj,« je zapisal Branko Cestnik, urednik revije Cerkev danes, v uvodu. Učimo se tudi o človeku, pri čemer črpamo iz humanističnih ved, kot so psihologija, sociologija, kulturologija, filozofija in književnost.

»Vseživljenjska kateheza pa je tudi vseživljenjsko 'možgančkanje', se pravi, vseživljenjska drža razumevanja vere in verujočega razuma. Vera in razum se ne izključujeta, napredovanje v enem mora pomeniti napredovanje v obojem.«

Bog še vedno govori po znamenjih, pravi Cestnik, z vseživljenjsko katehezo se jih učimo prepoznavati in nanje pravilno odgovarjati. Vendar je opozoril tudi na to, da v župnijah manjkata rednost in samoumevnost kateheze. »Le malo župnij ima vzpostavljen sistem kateheze za odrasle, čeprav smo že na Plenarnemu zboru zapovedali, da moramo odločno kreniti po poti kateheze odraslih.«

O katehezi so spregovorili tudi Andrej Šegula (Vse življenje se učimo – to velja tudi za vero), s. Magda Burger (Korak za korakom pri župnijskem verouku), Matej Pavlič (Verouk v šole!?), Maksimilijan File (Župniki se močno trudimo s pripravo birmancev), Simon Potnik (»Na novo odkrivamo vlogo odraslih«) in v pogovoru dr. Franc Zorec in s. Brigita Zelič, ki menita, da je katehiziranje v Evropi je nekako teže kot drugje.

Druge teme

Peter Kvaternik se sprašuje, ali bodo kmalu razglašeni slovenski mučenci 20. stoletja, preberite kaj je po mnenju Mojce Polone Vaupotič v dobrih rokah in kaj marko Rijavec meni o povezavi vere s telefonom. Obiskali smo tudi nekatere pastoralne dogodke.