Po okrogli mizi je sledil še ogled fotografske razstave Zdravje otrok in mladih skozi skavtske oči, ki s skavtskimi utrinki in besedili, pripravljenimi skupaj s strokovnjaki, želi širšo javnost spodbuditi k razmisleku o zdravih odločitvah – zlasti na področju gibanja, smotrne uporabe zaslonov in duševnega zdravja. Razstavo je z govorom odprla načelnica Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Tjaša Sušin. Razstavo si lahko do 15. januarja ogledate na Krakovskem nasipu v Ljubljani.

Program Zdravo! je zastavljen kot igriv, a strokovno podprt pristop k celostnemu zdravju: vključuje delavnice za otroke, mladostnike, voditelje in starše ter odpira teme o zdravi prehrani, gibanju, preudarni rabi digitalnih tehnologij, celostni spolni vzgoji in skrbi za duševno zdravje.

Strokovnjaki na okrogli mizi pred odprtjem razstave. FOTO: Marko Pleterski

Na pogovoru so sodelovali Jerneja Kožar iz Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ, Gregor Starc, raziskovalec na Fakulteti za šport in vodja programa SLOfit, Benjamin Tomažič, soustanovitelj Inštituta Integrum, in Boris Veler, soustanovitelj Centra Logout. Vsak je s svojega zornega kota opozoril na različne, a med seboj tesno prepletene dejavnike zdravja: gibanje, prehrana, duševno zdravje, samopodoba in vpliv digitalnega okolja. Pogovor je povezovala skavtinja in vodja programa Zdravo!

Problem debelosti ter porast zavajajočih vsebin

Predstavnica NIJZ Jerneja Kožar je poudarila, da je debelost pri otrocih in mladostnikih kompleksna, ima hude vplive na telesno in duševno zdravje ter resne posledice tudi v poznejših življenjskih obdobjih. Izpostavila je, da v večini »ne gre za posameznikovo izbiro« in da je potrebna dolgotrajna, stopenjska obravnava, ki se začne že pri preventivnih pregledih.

Predstavnica NIJZ Jerneja Kožar. FOTO: Marko Pleterski

Opozorila je tudi na porast zavajajočih vsebin o prehrani, nevarnost ekstremnih diet, prehranskih dopolnil in nerealnih pričakovanj, pa tudi na agresivno trženje sladkih in energijskih pijač. Poudarila je pomen kritične presoje in dejstvo, da količina iskanja informacij na spletu še ne pomeni večje ozaveščenosti – pomembni sta kakovost in sposobnost presojanja.

Gibanje: zakaj je pomembno, da se otroci znajo igrati?

Gregor Starc je povzel raziskave, da so slovenski otroci po gibalni pripravljenosti in sposobnosti še vedno visoko nad evropskim povprečjem, zlasti deklice, a da so ukrepi v času epidemije pustili dolgoročne posledice.

Gregor Starc, raziskovalec na Fakulteti za šport in vodja programa SLOfit. FOTO: Marko Pleterski

V razpravi je večkrat opozoril na temeljno vlogo gibanja – ne le kot 'organiziran šport', ampak kot del vsakdanjega življenja. Posebej je izpostavil igro kot naraven prostor gibanja: »Še posebej pomembno je, da se naučijo igrati takšne igre, v katerih so dejavni.« Izrazil je skrb ob dejstvu, da se veliko otrok danes ne zna več igrati.

Digitalne pasti: »Vse to je danes že pri nas«

Boris Veler je izpostavil hitrost sprememb digitalnega okolja ter dejstvo, da se trendi in tveganja iz drugih držav zelo hitro 'preselijo' tudi v naš prostor: »Pred kratkim smo še rekli, da je to tam nekje v Ameriki ali Aziji. A vse to je danes že pri nas.«

Boris Veler, soustanovitelj Centra Logout. FOTO: Marko Pleterski

V razpravi so se dotaknili širšega spektra spletnih tveganj – od zasvojenosti in različnih oblik spletnega nasilja do vsebin, ki vplivajo na čustvovanje, odnose in samopodobo. Veler je pri tem opozoril, da starši pogosto opazijo spremembe šele, ko so težave že močneje prisotne, zato sta pomembna zgodnje prepoznavanje in pravočasna pomoč. Pri prepoznavanju težav je navedel znake, kot so umikanje v svoj svet, motnje spanja, agresivni odzivi ob omejitvah, opuščanje hobijev in dejavnosti, ki so jih imeli otroci še nedavno zelo radi, ter vse večja osamljenost.

Manj strahu za 'zunaj', več pozornosti za 'notri'

Benjamin Tomažič je izpostavil celosten pristop k telesnosti in spolnosti ter poudaril, da poleg časa na napravah vse bolj odločilna postaja tudi vsebina. Opozoril je na vpliv digitalnih idealov na samopodobo in navedel primer vplivnežev, ustvarjenih z umetno inteligenco: »ta influencerka je zgolj zbirka pikslov,« česar pa se mladostniki pogosto ne zavedajo, se začnejo primerjati, ker želijo biti všečni, in to stopnjuje nezadovoljstvo s samim seboj. Kot ključno je izpostavil pristen stik, poslušanje in vračanje v realni svet.

Benjamin Tomažič, soustanovitelj Inštituta Integrum. FOTO: Marko Pleterski

Poudaril je, da se vzgojni izzivi selijo v okolje, kjer odrasli nimajo več naravnega pregleda. »Morda se staršem zdi, da je otrok v svoji sobi najbolj na varnem, a prav tam, ko je prisoten zaslon, se pojavlja veliko večje tveganje.« Navezal se je na Jonathana Haidta, ki pravi, da naj se starši manj bojijo tega, kaj se lahko otroku zgodi zunaj in naj jih bolj skrbi, kaj se dogaja v digitalnem svetu.

Obiskovalci okrogle mize. FOTO: Marko Pleterski

Sklep: 'osnove', ki jih ne gre podcenjevati

Skozi pogovor se je ponavljalo sporočilo, da zdravja otrok ni mogoče obravnavati po delih – gibanje, prehrana, spanje, odnosi in digitalne navade se med seboj dopolnjujejo. Maja, skavtinja, vodja projekta Zdravo! in moderatorka pogovora, je sklenila s sporočilom, da imajo vsi, ki so v stiku z otroki in mladimi, pomembno vlogo pri vzpostavljanju varnostne mreže za mlade posameznike. Spomnila je na vrednost preprostih in vsem znanih navad – domačega obroka, sprehoda v naravi, uživanja zelenjave, učenja samostojnosti …

Po okrogli mizi in odprtju razstave so skavti v župnijsko cerkev na Prešernovem Trgu (frančiškanska cerkev na Tromostovju) k študentski maši ponesli še luč miru iz Betlehema. Več fotografij Marka Pleterskega si oglejte v spodnji fotogaleriji. 

1/11