V ospredju je bilo vprašanje, kaj znanju in akademskemu delu daje resnično vrednost ter kako lahko to znanje preseže dosežke, nazive in priznanja ter se izraža predvsem v dobrem, ki ga prinašamo drugim.

Cvikl: Prava svoboda vodi k ljubezni

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je ob začetku novega akademskega leta študente spodbudil, naj čas študija ne bo namenjen le pridobivanju znanja, ampak tudi osebni in duhovni rasti. Ob premišljevanju o svobodi je poudaril: »Svoboda ni v tem, da počnem, kar se mi zljubi,« je dejal in dodal, da človeka prava svoboda vodi k ljubezni, miroljubnosti, požrtvovalnosti in drugim vrednotam, ki bogatijo njega in druge.

Čas študija je čas velikih vprašanj

Nadškof je opozoril, da živimo v času hitrih tehnoloških sprememb, gospodarske negotovosti in številnih družbenih izzivov, ki vplivajo na duševno zdravje in naše medsebojne odnose. Prav zato je po njegovih besedah obdobje študija tudi čas pomembnih vprašanj, iskanja odgovorov in oblikovanja lastne življenjske poti. 

Nadškof Alojzij Cvikl med pridigo nagovoril mlade ob začetku študija. FOTO: Domen Permozer 

Pri tem je izpostavil pomen univerzitetne župnije v Mariboru kot prostora srečevanja, pogovora in podpore mladim. »Jezus ne želi zatreti vaših sanj, ki jih nosite v sebi,« je nagovoril študente, ampak jih vabi, da jih usmerijo k ljubezni in služenju drugim. Mlade je spodbudil, naj si postavljajo visoke cilje, vztrajajo in si kljub hitremu življenjskemu tempu vzamejo čas za tišino, molitev in odnose. »Vera je odnos, je ljubezenska zgodba,« je poudaril.

Znanje potrebuje tudi srce

Poseben del pridige je Cvikl namenil povezovanju intelektualne, duhovne in osebne rasti. Po njegovih besedah človeka ne more oblikovati samo znanje, ampak morajo razum, srce in vrednote rasti skupaj. »Razum brez srca rodi inteligenco, ki je ozka in hladna,« je dejal. Dotaknil se je tudi vse večje uporabe umetne inteligence med študenti ter opozoril naj jo uporabljajo kritično. Študente je ob koncu spodbudil, naj ne sledijo le množici, ampak razmišljajo odgovorno in zrelo, saj bodo le takrat sposobni ustvarjati dialog.

Študentje in profesorji napolnili mariborsko stolnico. FOTO: Domen Permozer 

Primož Lorbek: Študij naj krepi tudi odnose

Župnijski upravitelj Univerzitetne župnije in škofov tajnik Primož Lorbek je ob koncu bogoslužja študente spodbudil, naj se vera ne kaže le v velikih dejanjih, ampak predvsem v vsakdanjih odnosih. Spomnil je na sadove Svetega Duha, ki se lahko pokažejo že v pripravljenosti pomagati, času, namenjenem drugemu, sodelovanju in neopaznem delu. »Želim vam, da bi vaša vera imela globoke korenine,« je nagovoril študente in jih spodbudil, naj se v času študija med seboj prepletata vera in razum.

Primož Lorbek je študente povabil, naj ob znanju krepijo tudi vero in prijateljske odnose. FOTO: Domen Permozer 

Ob zaključku so študentje predstavili tudi dejavnosti Univerzitetne župnije ter mlade povabili, naj se vanje vključujejo in tako gradijo skupnost tudi zunaj predavalnic. Študentom so med drugim na voljo pevski zbor, športna srečanja, moška in medicinska skupina ter različna predavanja in druženja.

Predstavniki univerz o znanju, odgovornosti in dialogu

Rektor Univerze v Mariboru dr. Dean Korošak je izpostavil, da univerza ni le prostor pridobivanja znanja, temveč tudi skupnost, v kateri se oblikujejo ljudje in razmislek o svetu, ki ga želimo soustvarjati. Poudaril je, da »v svetu, v katerem je vse več glasnega prepričevanja in vse manj poslušanja, dialog oblika poguma«. Novo akademsko leto naj bo zato čas iskanja resnice, pri čemer lahko znanost in vera vsaka na svoj način človeka vodita k iskanju odgovorov. 

Dr. Dean Korošak, rektor Univerze v Mariboru. FOTO: Domen Permozer 

Dr. Sebastjan Kristovič, prorektor za izobraževanje in predstojnik študijskega programa Logopedagogika na Univerzi Alma Mater Europaea, je poudaril, da se vera in razum ne izključujeta, temveč se lahko dopolnjujeta pri iskanju resnice in odgovornem ravnanju. Posebej je izpostavil misel Antona Trstenjaka »Za človeka gre«, ki naj bi bila vodilo tudi sodobnemu akademskemu delu. Znanost, raziskovanje in strokovne odločitve morajo po njegovem ostati povezani s človekovim dostojanstvom in skupnim dobrim. Mlade je spodbudil, naj bodo radovedni, vztrajni in zahtevni do sebe, hkrati pa pripravljeni prositi za pomoč in jo ponuditi drugim.

Dr. Sebastjan Kristovič med nagovorom. FOTO: Domen Permozer 

»Znanje ima svojo vrednost takrat, ko nas ne naredi le bolj sposobne, ampak tudi bolj razumevajoče, odgovorne in odprte za druge,« je dejala dr. Barbara Simonič, prodekanja enote TEOF UL, enota v Mariboru. 

Dr. Barbara Simonič. FOTO: Domen Permozer 

Študente je spodbudila, naj ob iskanju odgovorov ohranijo tudi pogum za dobra vprašanja ter ob študiju odkrivajo sebe, druge in svet, v katerem bodo s svojim delom puščali sled. Ob vse večji prisotnosti umetne inteligence pa je izpostavila pomen razvijanja človeške inteligence ter dodala, da naj človek ob iskanju odgovorov ne pozabi niti na duhovno razsežnost in zaupanje v Boga.