Zapri
Iskanje

Sv. Ana nad Ribnico

Andrej Praznik
Za vas piše:
Andrej Praznik
Objava: 30. 01. 2009 / 12:41
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 09.04.2021 / 13:15
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Sv. Ana nad Ribnico



Ribniško polje na zahodu Dolenjske je ujeto med razpotegnjena kraška hrbta: na eni strani se nad njim dviga 1254 metrov visoka Velika gora, na drugi pa slabih tristo metrov nižja Mala gora. Ta je imela nekoč pomembno vlogo, saj je ob turških vpadih na njej zagorel kres, ki je novico o bližajoči se »hudi uri« sporočil naprej proti Ljubljani. Veliko zanimivega bi nam lahko povedala tudi cerkev sv. Ane, ki je danes priljubljena izletniška točka, nekoč pa so se ob njej na poti do Nove Štifte ustavljali romarji.

Najbolj obiskana pešpot k cerkvi sv. Ane na Mali gori se začne pri podjetju Riko na severovzhodnem obrobju Ribnice. Makadamska cesta, ob kateri že po nekaj korakih opazimo kažipot, se hitro odmakne od naselja, mi pa na prvem ovinku zavijemo z nje na Ribniško naravoslovno pot, ki se lenobno vzpenja med drevjem. V zgodnjem popoldnevu je gozd zavit v sivino. Na krošnje pritiska megleni pokrov, ki tako dobro tesni, da skozenj ne prodre niti en sončni žarek. Toda to ni razlog za malodušje, temveč za upanje. Saj vemo, da pozimi pogosto zadostuje že kratek vzpon, pa se nad nami znova razpne modro nebo.

Steza narahlo vijuga med vrtačami in skalami, ki jih je pred nekaj dnevi prekril sneg. Med drevesi je veliko takih, ki so izgubila življenjsko moč, se prelomila in padla na tla. Visoko v krošnjah se razlega pritajeno ščebetanje, na tleh opazimo osamljeno živalsko sled. Pot je kljub nedavnemu sneženju dobro uhojena, kar je najboljši dokaz o njeni priljubljenosti.



Po približno dvajsetih minutah se steza nenadoma spusti in zravna, med debli pa se zarišejo obrisi Jamarskega doma ob Francetovi jami. Za njim nadaljujemo v desno mimo električnega stebra. Drevje se zgosti in znova razmakne, vzpon postane strmejši. Čez nekaj minut prečkamo makadamsko cesto, potem pa že prispemo do kmetije Seljan. Z roba travnika se spelje šoja in neslišno odjadra v varno zavetje. Pot se skoraj dotakne stanovanjske hiše, zavije v desno in znova ponikne v gozdu. Svet je zdaj strmejši kot na začetku, vendar vzpon kljub temu ni naporen, če si ga seveda ne otežimo s pretirano naglico.

Na nebu se zariše medel krog. Okrog debel se še vedno ovijajo meglene tančice, ozadje pa je z vsakim metrom vzpona bolj modro. Pri kažipotu z napisom Sv. Ana – Koča se steza zravna. Kmalu moramo sicer znova navkreber, toda ta vzpon je kratek – in zadnji. Drevje in grmičevje nenadoma obstaneta na robu poti in na travnatem pobočju se pokaže cerkev sv. Ane. Ta stoji na kraju, kjer je bilo v starejši železni dobi utrjeno gradišče, v pisnih virih pa je prvič omenjena v drugi polovici 16. stoletja. Tedaj je bila njena podoba drugačna kot danes. Ker sta jo večkrat poškodovala strela in ogenj, je že v 19. stoletju doživela več sprememb, v novejšem času pa so jo znova lepo obnovili.

Cerkev sv. Ane, ki je najviše ležeča podružnica ribniške župnije, ne stoji na poraščenem hrbtu Male gore, temveč malce pod njim. Od nje je lep razgled proti Veliki gori, ki se na nasprotni strani Ribniškega polja razteguje proti Stojni nad Kočevjem. Zanimivo je opazovati, kako ob njena gozdnata pobočja pljuskajo valovi megle. Ta se včasih toliko razmakne, da zaslutimo, kakšen je pogled v dolino ob jasnih dneh. V zavetju pod cerkvijo, kjer je v 19. stoletju stala samotna kmetija, je danes prijetna planinska koča. Leta 1992 jo je zgradilo Planinsko društvo Ribnica, odprta pa je ob sobotah, nedeljah in na večino praznikov. Koča spada med točke Razširjene slovenske planinske poti, zato jo radi obiskujejo tudi planinci iz bolj oddaljenih krajev.

V kratkih zimskih dneh je izlet do sv. Ane nad Ribnico ravno pravšnji, da se naše telo predrami iz zimskega spanja. V dolgih pomladnih ali poletnih dneh pa ga lahko podaljšamo do tri ure oddaljene Grmade nad Ortnekom ali vsaj do dvajset minut oddaljene Stene sv. Ane. Na tamkajšnjem vrhu sta ob geodetskem stebru kovinska skrinjica z vpisno knjigo in žig, z bližnje stene pa je ob jasnem vremenu lep razgled na vrhove Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alp.



OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Ribnica

Višinska razlika: 430 metrov

Dolžina vzpona: 1.15 ure

Kratek opis poti: Od podjetja Riko, ki leži na severovzhodnem obrobju Ribnice, krenemo po makadamski cesti do prvega ovinka. Tam nas kažipot prežene na položno gozdno stezo, ki se med vrtačami povzpne do Jamarskega doma pri Francetovi jami. Kmalu prispemo tudi do kmetije Seljan, kjer se svet za kratek čas odpre, nato pa nadaljujemo nekoliko strmeje skozi gozd do cerkve sv. Ane. Ob njej stoji planinska koča, ki je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih (razen na praznik vseh svetih, na božič in veliko noč). Pot je zelo prijetna ter dobro označena s kažipoti in planinskimi markacijami.

Zemljevid: Ljubljana in okolica, 1 : 75.000

Nedeljska maša
V župnijski cerkvi sv. Štefana v Ribnici je maša vsako nedeljo ob 7. uri, 8.30. in 10. uri.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh