Zapri
Iskanje

Sv. Blaž – priprošnjik proti boleznim v grlu

Za vas piše:
Tereza Mohar
Objava: 03. 02. 2022 / 08:03
Oznake: Duhovnost, God, Svetniki, Vera
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 03.02.2022 / 08:11
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Sv. Blaž – priprošnjik proti boleznim v grlu

Sv. Blaž – priprošnjik proti boleznim v grlu
V povezavi s čudežem, ki ga je ta svetnik storil, Cerkev vsako leto podeljuje Blažev blagoslov. FOTO: Tatjana Splichal
Pripoved, ki se opira na zgodovinsko jedro, opisuje, da je bil sv. Blaž najprej zdravnik, potem pa škof v Sebasti (današnji Sivas v Turčiji).

Živel je med 3. in 4. stoletjem, mučeniške smrti pa naj bi najverjetneje umrl leta 316. Ko je začel cesar Licinij kristjane preganjati, so prijeli tudi Blaža. Peljali so ga pred sodnika. 

Nasproti mu je prihitela vdova s svojim edinim sinom ter jokaje prosila svetnika, naj ji reši dragega edinca gotove smrti, saj je požrl ribjo kost in se je skoraj zadušil. Sv. Blaž je pomolil, mladeniča blagoslovil in ozdravljenega vrnil srečni materi. Sam je šel naprej v trpljenje in mučeniško smrt. 

V povezavi s tem čudežem Cerkev vsako leto podeljuje Blažev blagoslov. Škof, duhovnik ali diakon slovesno blagoslovi sveči za blagoslov, ju med seboj poveže v obliki križa ter ju približa grlu vsakega vernika, ki želi prejeti blagoslov. 

Ob tem moli: »Na priprošnjo svetega Blaža, škofa in mučenca, naj te Bog varuje bolezni grla in vsakega drugega zla. V imenu Očeta in Sina + in Svetega Duha. Amen.«

God sv. Blaža obhajamo 2. februarja. FOTO: Tatjana Splichal

Blažev blagoslov je eden od mnogih blagoslovov, ki jih deli Cerkev ob različnih priložnostih za različne namene. Blagoslov je zakramental, to je sveto znamenje, ki posnema zakrament in označuje predvsem duhovne učinke, ki jih verniki prejmejo po priprošnji Cerkve. 

Pri podeljevanju blagoslovov Cerkev navadno uporablja blagoslovljeno vodo, ki nas spominja na krst, zakrament očiščenja in prerojenja v moči Kristusove smrti in poveličanja. Tudi sveče, ki jih duhovnik uporablja pri Blaževem blagoslovu, simbolizirajo luč in zmago svetlobe nad temo, dobrega nad hudim.

Blagoslove sprejemamo verniki v veri, zato je slabšalni pregovor, da nekaj pomaga kot »Blažev žegen«, pravzaprav izraz nevere. Če sledimo Jezusovim ozdravljenjem, kot so opisana v Evangelijih, je pogosto poudarjena prav vera ozdravljenega. Ko ga na primer slepi prosi, da bi spregledal, mu Jezus odgovori: »Pojdi, tvoja vera te je rešila!« (prim. Mr 10,47-52).

Ime Blaž je med Slovenci precej priljubljeno, saj ga po navedbi Statističnega urada Slovenije nosi več kot 7000 posameznikov, žensko različico imena Blažka pa 409 Slovenk.

Sv. Blažu sta na Slovenskem posvečeni dve podružnični cerkvi: v Padni (župnija Krkavče) in v Kopru.

Češčenje sv. Blaža je zelo razširjeno

Posebno se odlikujejo v pobožnosti do tega svetnika naši sosedje Hrvati, zlasti Dalmatinci. V mnogih cerkvah je tam sv. Vlaho – kakor kličejo Hrvati sv. Blaža – upodobljen na raznih slikah ali kipih. 

K njegovi priprošnji se verniki zatekajo v vseh potrebah, tako dušnih kot telesnih. Meščani Dubrovnika so si že v 10. stoletju sv. Blaža izbrali za svojega zavetnika. 

Sv. Blaž je zavetnik zdravnikov, mavčarjev, trgovcev z volno, tkalcev, krojačev, strojarjev, čevljarjev, klobučarjev, pekov, domačih živali in konj. Je tudi eden od štirinajstih pomočnikov v sili: priprošnjik proti boleznim v grlu in vratu, kašlju, boleznim mehurja, krvavitvam, zobobolu ...

V februarski številki Magnificata je objavljen sonet Leona Oblaka o sv. Blažu:

Dobrota, skromnost in požrtvovalnost / krasile so prijaznega zdravnika. / Ljubezen v njem bila je res velika, / kot čista evangeljska pričevalnost.

Življenje dal je Jezusu v zahvalnost / kot skromen dar svetlobi žrtvenika, / s potjo od škofa pa do mučenika / daritev je prikazal kot normalnost.

O, sveti Blaž, tako smo negotovi, / prestrašeni in Bogu nepredani, / kot da bi ne bili prav vsi njegovi.

Kot ti želimo biti Njemu vdani, / le zla nas váruj in nas blagoslôvi / ter stoj nam s čudežno močjo ob strani.


Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh