Papež Benedikt XVI. se je včeraj, ko je svet obeležil mednarodni dan spomina na holokavst, ob koncu splošne avdience v avli Pavla VI. v Vatikanu spomnil žrtev holokavstva in izrazil upanje, da se takšna tragedija ne bi nikoli več ponovila. Z ganjenimi dušami mislimo na neštete žrtve slepega rasnega in verskega sovraštva, ki so bile podvržene deportaciji, ujetništvu ter smrti na nesmiselnih in nečloveških krajih, je dejal sveti oče. Spomin na ta dejstva, zlasti še na tragedijo holokavstva, ki ga je utrpel judovski narod, je nadaljeval, razvnema vedno bolj prepričljivo spoštovanje dostojanstva sleherne osebe, saj se vsi ljudje zaznavajo kot ena sama velika družina. Kot so poročali pri vatikanskem radiu, je papež izrekel prošnjo Vsemogočnemu, naj razsvetli srca in um, da se takšne tragedije ne bi nikoli več ponovile.

Holokavst in pričevanja preživelih po besedah Benedikta XVI. svetu odkrivajo grozote zločinov nezaslišane krutosti, zagrešene v taboriščih izstrebljanja, ki jih je zgradila nacistična Nemčija. Sveti oče je še pojasnil, da je mednarodni dan spomina na holokavst, ki je letos potekal na temo 'Dediščina preživetja', obeležen prav na obletnico osvoboditve nemškega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Oswiecim 27. januarja leta 1945. Posvečen je tako žrtvam nacističnih zločinov, predvsem judom, ki so bili žrtve načrtnega uničenja, kot tudi vsem tistim osebam, ki so preganjane skušali zaščititi, čeprav so pri tem tvegali svoje lastno življenje.

Mednarodni dan spomina na holokavst je 27. januarja leta 1945 uvedla Organizacija združenih narodov, ki je ob tej priložnosti države članice pozvala, naj izdelajo ustrezne vzgojne programe, ki bodo mladim rodovom na ustrezen način posredovali informacije o holokavstvu, civilno družbo pa spodbudili k poglobitvi zavesti o tem tragičnem dogajanju.

Katehezo na včerajšnji splošni avdienci je papež Benedikt XVI. posvetil svetemu Frančišku, velikanu svetosti, človeku dialoga in učitelja ljubezni do Boga in do stvarstva, ki še danes privlači številne ljudi vseh starosti in vseh veroizpovedi. Kot je dejal sveti oče, sveti Frančišek Asiški še vedno predstavlja vzor svetosti, krščanskega veselja, medverskega dialoga, ljubezni do Cerkve in Stvarstva. Pričevanje svetega Frančiška, ki je uboštvo ljubil zato, da bi lahko Kristusu sledil s popolno predanostjo in svobodo, je za nas še vedno povabilo h gojenju notranjega uboštva, da bi lahko rasli v zvestobi Bogu ter združevali zmerni slog življenja in razdvojenost od materialnih dobrin, je dejal sveti oče.

Ko je govoril o Frančiškovi prenovi Cerkve, je papež poudaril, kako je ustanovitelj frančiškanskega reda trdil, da je sleherna karizma dar Svetega Duha in je zato v službi Skrivnostnega telesa, ki je Cerkev. Zato je Frančišek po papeževih besedah vedno deloval v polni predanosti cerkvenim oblastem. V življenju svetnikov ni kontrasta med preroško karizmo in karizmo oblasti. Če pa pride do kakšne napetosti med njima, svetniki zmorejo potrpežljivo čakati na čase Svetega Duha, je dejal Benedikt XVI.

Izpostavil je še Frančiškov odnos do muslimanskega sultana, rekoč, da je ta priljubljeni svetnik v času, ko se je bil boj med krščanstvom in islamom, učinkovito prehodil pot dialoga, oborožen zgolj s svojo vero in svojo osebno blagostjo. Je zgled, v katerem bi se morali tudi danes navdihovati odnosi med kristjani in muslimani ter pospeševati dialog v resnici, medsebojnem spoštovanju in razumevanju.