Zapri
Iskanje

Sv. trije kralji (820 m)

Andrej Praznik
Za vas piše:
Andrej Praznik
Objava: 24. 10. 2008 / 08:49
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 09.04.2021 / 13:15
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Sv. trije kralji (820 m)



V začetku januarja bomo obhajali praznik svetih treh kraljev, ki nas vsako leto spomni, da se Jezus ni razodel samo Judom, ampak vsem narodom na svetu. Čeprav je do tedaj še dobra dva meseca časa, so trije kralji že v naših krajih. Na zemljevidu Slovenije najdemo kar tri naselja, kjer so doma: Vrh Sv. Treh Kraljev blizu Žirov, Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah in Sv. Trije Kralji nad Radljami ob Dravi. Modrim z Vzhoda so seveda posvečene tudi cerkve v vseh treh krajih. Tista v Slovenskih goricah je največja, drugi dve pa stojita na priljubljenih izletniških točkah visoko nad dolino. Cerkev sv. Treh kraljev nad Radljami, h kateri se bomo podali tokrat, je na informativni tabli omenjena celo kot ena izmed najpomembnejših planinskih cerkva nad Dravsko dolino.

Na zahodnem koncu Radelj se pri odcepu k mejnemu prehodu dviga skalnata stena. Na njej pogosto preizkušajo svoje sposobnosti plezalci, nanjo pa je pritrjen tudi kažipot, ki vabi k cerkvi sv. Treh kraljev in naprej na 1017 metrov visoki Bricnik. A nikar prehitro ne odvihrajmo na pot. Skala ni navadna kamnita gmota, kot se zdi od spodaj, ampak je del slikovite kalvarije, kakršne ni daleč naokrog. Če s tlakovane steze levo od stene zavijemo navkreber, se že po nekaj korakih znajdemo med nizkimi vzpetinicami. Na vsaki je velik kip, ki vabi k premišljevanju in molitvi, na vrhu skalnate stene pa je prizor križanja z Jezusom, Marijo in apostolom Janezom. Skupno je pet postaj žalostnega dela rožnega venca, najbolj slikovita pa je tista, ko Jezus na skalnatem robu visoko nad Radljami nese težki križ. Ta nenavadni verski in umetnostni spomenik so zapustile dominikanke, ki so v Radljah prebivale do leta 1782, kipe pa je izdelal baročni kipar Janez Jakob Schoy.

Po označeni poti, s katere smo se povzpeli na kalvarijo, se med drevjem spustimo do potoka. Tam prestopimo na cesto, ki za zadnjimi hišami izgubi asfaltno prevleko in se kmalu potem požene v grapo na levi. Že v prvih minutah se pokaže, da je pot k sv. Trem kraljem polna razcepov in ovinkov, vendar zaradi številnih kažipotov in markacij orientacija ni težka. Pri odcepu k bližnji domačiji se vzpnemo čez strm pašnik, poniknemo v gozd in se pri znamenju znova vrnemo na cesto. A ne zdržimo dolgo na njej. Že čez nekaj metrov zavijemo ostro v levo, presekamo ovinek in znova prečkamo cesto. Hodimo po gozdu. Z listi obložene krošnje so še vedno razmeroma polne, le njihova barva je iz dneva v dan temnejša. Smreke pa so takšne kot vedno – goste in zelene. Med vejami se oglašajo ptice, ki jih tu in tam preglasi motorna žaga, čez stezo se stegujejo z mahom pokrite korenine, izpod odpadlega listja pogledujejo gobe.

Še tretjič prispemo do ceste, ki nas tokrat pripelje do skupine hiš. Nad njimi gremo skozi gozd in že smo na pašniku pod Navšnikovo domačijo. Svet se odpre. Na desni zagledamo gozdnati Kapunar, na katerega se lahko iz Radelj povzpnemo v dveh urah, za nami se razprostreta Dravska dolina in Pohorje, spredaj pa se na gozdnatem slemenu kaže streha zvonika pri sv. Treh kraljih. Nad kmetijo raztresemo korake po slikovitem kolovozu s pasom trave med sivima kolesnicama. Ko prispemo do ceste, zavijemo v levo in vztrajamo na njej, dokler se drevje znova ne razmakne. Tam je še zadnji razcep, s katerega se v dobrih petih minutah povzpnemo do cerkve.

Cerkev sv. Treh kraljev, ki spada v župnijo Radlje ob Dravi, je bila zgrajena leta 1732. Njena preprosta zunanjščina se lepo prilega okolici: nizki travi, osamljenemu drevesu ob vhodu in barvitemu gozdu, ki ga bodo kmalu ozaljšali rumeneči macesni. Nasprotno pa je njena notranjščina – kot vidimo na informativni tabli – baročno razgibana. Ker cerkev obkrožajo visoka drevesa, ni pravega razgleda. Le tam proti jugovzhodu vidimo del Radelj, Radeljsko polje in Pohorje, na zahodu pa se med krošnjami riše skoraj dvesto metrov višji Bricnik. Kljub temu je ob cerkvi zelo prijetno, saj okolico preveva blaženi mir. Ta je nalezljiv – tako kakor smeh. Kdor se ga naleze, ne zboli, temveč ozdravi.

Nedeljska maša
V župnijski cerkvi sv. Mihaela v Radljah ob Dravi je maša vsako nedeljo ob 9. uri in 19.30.

OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Radlje ob Dravi

Višinska razlika: 450 metrov

Dolžina vzpona: 1.15 ure

Kratek opis poti: Označena planinska pot do cerkve sv. Treh kraljev in naprej na Bricnik se začne na zahodnem koncu Radelj ob Dravi, kjer je odcep proti mejnemu prehodu. Od mogočne skalnate stene s slikovito kalvarijo na vrhu krenemo navzdol do roba naselja. Sprva hodimo po cesti, pozneje pa pretežno po gozdnih stezah, ki večkrat prečkajo cesto ali se ji za krajši čas pridružijo. Pot je prijetna, dobro označena s kažipoti in markacijami ter prav nič naporna.

Zemljevid: Pohorje, 1 : 50.000

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh