Med odmevnejšimi letošnjimi dogodki v svetu knjig je bil izid papeževe okrožnice Laudato.si. Le nekaj mesecev po predstavitvi v Vatikanu, ko je vsebina dobesedno preplavila vse svetovne medije – o njej so pisali strokovnjaki z najrazličnejših področij, od ekologije in teologije, do gospodarstva in politike – smo besedilo okrožnice dobili tudi v slovenskem jeziku. Pod naslovom Hvaljen moj Gospod je izšla pri založbi Družina. Knjigo smo v soboto opoldne predstavili tudi obiskovalcem knjižnega sejma v debatni kavarni.

Z voditeljico Manico Ferenc so se o papeževi okrožnici pogovarjali teolog Rafko Valenčič, sociolog Igor Bahovec in ekonomist Jorg Petrovič (foto K. H.)

»Okrožnica govori o ranah planeta, na katerem živimo, in ga želi s celostnim pristopom ozdraviti. Papež v Frančiškovem duhu poudarja, da je treba skrbeti za človeka v odnosu do stvarstva, in za stvarstvo v odnosu do človeka,« je v uvodu povedala moderatorka debatne kavarne Manica Ferenc in dodala, da je to sporočilo, ki presega zgolj cerkvene okvire in nagovarja vse: kristjane in drugače verujoče, iskalce in ateiste. Na vprašanja o vsebini in izzivih okrožnice so odgovarjali teolog Rafko Valenčič, sociolog Igor Bahovec in ekonomist Jorg Petrovič.

Rafko Valenčič: »Človek je del stvarstva in stvarstvo je del človeka«

Valenčič je v uvodu povedal, da okrožnica prinaša veliko več kot je zgolj ekologija. »Ekologija se nam zdi, da je v prvi vrsti čuvanje narave, naj bo flore ali favne, biološke raznovrstnosti. V resnici pa gre za celostno ekologijo, kar pomeni vključno s človekom. Človek je del stvarstva in stvarstvo je del človeka.« Celostna ekologija kot jo predlaga papež v okrožnici želi po besedah Valenčiča to povezavo, ki smo jo najbolj ranili, vnovič vzpostaviti. »Papež izpostavlja, da nismo gospodarji narave, ampak upravitelji. Stvarstvo ni moja lastnina, ampak lastnina celotnega človeštva – ne le trenutno živečih, ampak vseh rodov za nami in v tej perspektivi bi morali gledati na vire, ki so nam dani,« je dejal Valenčič in podal primerjavo z odnosi: kot moramo biti v odnosu do bližnjega spoštljivi in pozorni, tako moramo tudi stvarstvu izkazovati nežnost. »To je duhovnost okrožnice,« je dejal Valenčič.

(Zakaj je po mnenju teologa Valenčiča prihodnost človeštva pod vprašajem, kdaj se bodo rojevali modrejši ljudje in zakaj je okrožnica priročnik za šole in za vzgojo v družini pa v tiskani številki Družine …)

Igor Bahovec: »Papež ni le povzel tisto, kar že dolgo vemo«

Da je okrožnica namenjena vsem ljudem, ne glede na prepričanja, ne glede na ideološke poglede in kulturno pripadnost, je poudaril sociolog Bahovec. »Papežu je uspelo na komunikativen način prikazati, kar naravoslovna znanost že dolgo govori o klimatskih spremembah, onesnaževanju, družbeni stvarnosti … Ne gre za povzetek, kar že vemo, ampak je papež na svež način, z novim pristopom pokazal, da je reševanje odvisno od tega, ali bomo skupaj stopili ljudje različnih panog in tudi ljudje na različnih ravneh družbe. Ni le nagovor, je veliko več od tega, saj pokaže tudi rešitve.« V nadaljevanju je Bahovec poudaril, da je okrožnica pomembna, ker ne izhaja iz idej, ampak iz dejstev ter izpostavil povezavo med odnosom do narave in do sočloveka. »Ne moreš imeti lepega odnosa z naravo, hkrati pa izkoriščati revnega sočloveka.« To je po besedah Bahovca temeljno sporočilo, ki ga prinaša okrožnica.

(Kaj pomeni živeti zmerno, zakaj je okrožnica huda kritika znanosti in kako je po besedah Bahovca ekološko vprašanje povezano z vprašanjem migracij v tiskani številki Družine)

Jorg Petrovič: »Kakšen bo odtis naše duše?«

Ekonomist Petrovič je že v uvodu presenetil z izjavo, da je globalizirani svet padel s tečajev. »Ekologija po tem, kar je papež napisal, ni več le okoljsko vprašanje, ampak je postalo vprašanje etike. Kakšno odgovornost imamo z neodgovornim obnašanjem, kaj z uporabo določenih virov povzročamo soljudem, naravi, planetu! Naveza med etiko in ekologijo je tista, ki nam jo papež polaga na srce. Sprašuje nas, kakšen odtis duše bomo pustili za seboj,« je dejal Petrovič in poudaril, da vprašanja, ki jih papež izpostavlja, niso okoljska, ampak etična. »Ko se avtoriteta kot je papež zavzame za tovrstna vprašanja, lahko razumemo, da so stvari resne,« je dejal Petrovič in dal za primer zadnje desetletje in neetično ravnanje s pšenico, koruzo in drugimi pridelki. »Ko so cene nafte narasle prek vseh možnih meja, so ljudje začeli v nafto predelovat hrano. Cene hrane so se podvojile. V Afriki so milijoni umirali od lakote zato, ker smo mi hoteli energente. To je ekonomski primer, ki kaže, da je treba celotno paradigmo spremeniti,« je dejal Petrovič in ob koncu sklenil razmišljanje s primerjavo uporabe interneta in sistema energije: »Danes spletne novice vsak bere, se pravi odvzema, in tudi ustvarja, proizvaja. Tudi energijo bi lahko vsak proizvajal, če bi le uporabljali vse temeljne elemente v naravi: sonce, veter, vodo … Če bi se povezali v svetovno omrežje povezovanja energije, bi bil to kvantni preskok naprej. Kot novice lahko s spleta kadarkoli in kdorkoli polni in prazni, tako bi se lahko dogajalo z energijo: ves čas bi se morala polnit, zajemat iz stvarstva – sonce vedno nekje sveti, veter vedno nekje piha … - in ves čas bi jo lahko nekdo jemal …«

(Kaj se je zgodilo, ko je človek začel sladkor predelovati v etanol, zakaj je rešitev okoljskih problemov v nižji ceni hrane in zakaj ogljična tehnologija po mnenju Petroviča nima prihodnosti pa v novi tiskani številki Družine)