Ženski iz ameriške zvezne države Teksas, ki je za preživetje potrebovala novo ledvico, je življenjsko potrebni organ daroval domači župnik. Bolnica je darovani organ poimenovala 'sveta ledvica', darovalec pa svoj dar označuje kot poskus, da bi sledil Jezusovemu zgledu darovanja življenja.

Župljanka, ki je zaradi sladkorne bolezni izgubila že obe nogi in je doživela že štiri srčne napade, je po dolgih letih dialize potrebovala še novo ledvico. Zaradi 'burne' zdravstvene zgodovine je sodila med visoko rizične kandidate, zato si je za novo ledvico morala sama poiskati živega darovalca. 45-letna katoličanka se je za pomoč obrnila k domačemu župniku.

Ko je duhovnik razmišljal o morebitnem darovalcu, se mu je porodila misel, da bi nesebično dejanje lahko opravil kar sam. Preiskave so potrdile, da je njegova ledvica ustrezna, bolnica pa je darovani organ nemudoma preimenovala v 'sveto ledvico'. Presaditev je bila opravljena minuli teden, tako župljanka kot duhovnik pa se po posegu odlično počutita. Kot je za lokalni tisk povedal župnik, se mu zdi darovanje organov dodatna potrditev njegovega duhovniškega poklica. Kot je dejal, ves čas sledimo vzoru nekoga, ki je za nas dobesedno daroval življenje, in če je lahko storil nekaj tako velikega, tudi sam čuti dolžnost, da podari svojo ledvico.

Darovalec in prejemnica organa se poznata nekaj več kot šest let, duhovnik pa je svojo župljanko od nekdaj občudoval zaradi poguma, s katerim se je spopadala s težko boleznijo in z njenimi grozljivimi posledicami. Skozi vsakodnevne preizkušnje ob dializi, ob vsem trpljenju in omejitvah nikoli ni izgubila volje do boja za preživetje. In ne le to, ves ta čas je tudi brezpogojno zaupala v Boga, verjela v Njegovo dobroto in ljubezen. Le koga tovrstno pričevanje vere ne bi navdahnilo v nesebično dejanje, se sprašuje župnik.

Še preden se je pojavila potreba po presaditvi, je Teksačanka z domačim župnikom in skupino vernikov poromala k Marijinemu svetišču na teksaško-mehiški meji. Tam je župnik daroval sveto mašo, med prošnjami pa je bila izražena tudi želja za izboljšanje zdravstvenega stanja bolnice. Že čez leto dni se je župnik osebno znašel v zgodbi, ki pomeni delno uresničenje izrečenih molitev.

Večer pred posegom so v domači župniji verniki molili rožni venec, prejemnica 'svete ledvice' pa se po lastnih besedah po opravljenem posegu počuti 'bolje kot kadarkoli v zadnjih petnajstih letih'.