Zapri
Iskanje

Sveta maša prek spleta ni enakovredna udeležbi v cerkvi

Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava: 24. 02. 2022 / 00:50
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 24.02.2022 / 06:55
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Sveta maša prek spleta ni enakovredna udeležbi v cerkvi

Sveta maša prek spleta ni enakovredna udeležbi v cerkvi
FOTO: Tatjana Splichal
Nove tehnologije so postale povsem običajen del našega vsakdanjega življenja. Omogočajo in nudijo nam številne prednosti. Tudi v Cerkvi je prišlo na področju digitalizacije do ogromnega skoka naprej.

Kaj digitalizacija pomeni za Cerkev in njene sodelavce? Kako se odzivajo na spremembe v trenutnem času in prostoru? Več v pogovoru s tiskovnim predstavnikom Slovenske škofovske konference (SŠK) dr. Tadejem Jakopičem, ki poudarja, da življenje v veri, predvsem pa prejemanje zakramentov, lahko poteka le v živo.

Kako je epidemija vplivala na delo Slovenske škofovske konference? Katerih novih prijemov ste se poslužili?

Epidemija koronavirusa je tudi delo SŠK v veliki meri prestavila na splet. Pri tem se je obrestovalo, da smo bili že prej pripravljeni na spletno sodelovanje z možnostjo dela od doma. 95% sej delovnih teles SŠK je potekalo prek spletnih aplikacij za sestanke. Ob tem je bilo zanimivo opazovati, da so tudi starejši udeleženci zlahka usvojili način teh sestankov. Tudi ob rahljanju omejitev zbiranja se kaže, da bo veliko sestankov tudi v prihodnje ostalo kar na spletni ravni. V delovna telesa SŠK so pogosto vključeni člani iz vse Slovenije, zato jim spletni sestanki ustrezajo, saj prihranijo veliko časa na vožnji. Spletni sestanki poleg tega omogočajo bolje strukturirane seje. Spet druge skupine pa si po dolgem času spet želijo srečanj v živo, saj je živi stik vsaj pri nekaterih vprašanjih ključen. Tudi škofje so seje SŠK v glavnih valovih epidemije prestavili na splet. Vendar so ob prvi varni možnosti tudi oni ponovno prešli na srečanja v živo, saj je eden ključnih vidikov sej tudi bratsko srečanje in molitev.

Tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference Tadej Jakopič: FOTO: Tatjana Splichal

Ali v SŠK razpolagate s podatki, v kolikšni meri se je med duhovniki, redovniki, cerkvenimi sodelavci … povečala uporaba novih tehnologij v času od pojava epidemije covida-19 dalje? Koliko duhovnikov na primer uporablja digitalna orodja, koliko župnij ima spletne prenose maš in podobno? 

V času epidemije v SŠK nismo sistematično beležili uporabe digitalnih orodij na področju bogoslužja ali pastorale. Zaradi epidemije in prepovedi obhajanja bogoslužja z verniki so številni duhovniki začeli z videoprenosi svetih maš, molitev in katehez, ki so bili v prvi vrsti namenjeni njihovim vernikom, da so lahko ohranili stike. Ocenjujemo, da je v času t. i. »lockdowna« prek 150 župnij omogočalo prenos svete maše prek spleta. Številni duhovniki in pastoralni sodelavci so se zaradi omejitev družbenega življenja naučili in s pridom začeli uporabljati digitalna orodja. Prek spletnih aplikacij so potekala srečanja različnih gibanj in skupnosti, seje ŽPS-jev in drugih župnijskih skupin, kateheza otrok, srečanja s starši veroučencev.

Za koliko se je zmanjšal obisk svetih maš v »živo« v zadnjih dveh letih, odkar je med nami prisoten koronavirus?

Čeprav so v cerkvah ostali le še najnujnejši preventivni ukrepi za omejevanje koronavirusa, opažamo, da se je število vernikov zmanjšalo za 30 do 40 %. Ta padec je velik in ga v konkretnih skupnostih močno občutimo. Ob tem je treba poudariti, da življenje v veri, predvsem pa prejemanje zakramentov lahko poteka le v živo. Obdobje izolacije je bilo izjema zaradi izrednih okoliščin koronavirusa. Lahko rečemo, da so naše cerkve varen kraj in da se danes vsak lahko udeleži svete maše v enaki meri, kakor se je pred epidemijo.

Ta padec je velik in ga v konkretnih skupnostih močno občutimo.

Nekatere dogodke ali seminarje, ki bi sicer odpadli, lahko spremljamo prav prek spleta, a vendar, kako v SŠK gledate na proces digitalizacije v Cerkvi? Katere prednosti in ovire vidite pri tem?

Digitalizacija omogoča številne prednosti pri komunikaciji, saj bistveno skrajša čas prenosa sporočila, obenem pa izniči prostorske omejitve. K molitvenim skupinam, katehezam, predavanjem in srečanjem se s pomočjo spleta lahko istočasno pridružijo osebe iz različnih koncev Slovenije ali celo sveta. Nekatere skupine, na primer slepi in slabovidni, poročajo, da so se njihovih spletnih srečanj udeležili povsem novi člani, tudi mlajši, ki pred epidemijo niti niso bili navzoči. To je velika prednost, ki mora biti v službi evangelizacije. Med nevarnostmi pa izstopa predvsem lažni občutek, da je »gledati« sveto mašo prek spleta enakovredno udeležbi v cerkvi. Kakor opozarja papež Frančišek, spletna udeležba ne gradi Cerkve kot občestva: »To ni Cerkev. To je Cerkev v težki situaciji, ki jo Gospod dovoli, toda ideal Cerkve je vedno z ljudstvom in zakramenti.« Gledati sveto mašo ni enako, kakor da bi se je udeležili osebno. Resničnosti se ne sme pomešati s svojo masko.

Kako se predvsem starejši duhovniki soočajo z vse večjimi izzivi digitalizacije? Kaj jim svetujete?

Po naših informacijah velika večina duhovnikov, tudi starejših, danes uporablja osnovne računalniške programe. Med epidemijo so se mnogi starejši duhovniki naučili sodelovati tudi na videokonferencah. V veliko pomoč je, kjer prihaja do medgeneracijskega sodelovanja. To področje sicer urejajo škofije preko svojih služb.

Med nevarnostmi pa izstopa predvsem lažni občutek, da je »gledati« sveto mašo prek spleta enakovredno udeležbi v cerkvi.

Koliko slovenskih župnij ima spletno stran ali FB profil?

Tega podatka na SŠK nimamo. Ocenjujemo, da ima večina župnij vzpostavljeno spletno stran ali lasten Facebook profil. Obstajajo pa velike razlike med tem, kako so župnije dejavne pri samih objavah. Zelo dobro se obnesejo primeri, kjer za spletno stran v rednem dogovoru z župnikom poskrbi ŽPS ali kakšen drug zavzet sodelavec.

O priložnostih in nevarnostih digitalizacije v Cerkvi tudi v novi številki tednika Družina (8/2022).

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh