V pridigi nas je pater Toni me drugim nagovoril s temi besedami:

»Dragi zakonci, danes bi vas rad povabil, da se za trenutek ne osredotočite samo na vprašanje, česa v vajinem življenju ni. Poglejta drug drugega. Vidita človeka, s katerim sta se odločila deliti življenje. Človeka, s katerim sta sanjala, načrtovala in upala. Človeka, ki morda prav tako trpi, vendar svoje bolečine ne zna vedno izraziti.

Neplodnost lahko zakonca poveže, lahko pa ju tudi oddalji. Včasih eden želi govoriti, drugi molči. Eden še vedno upa, drugi je utrujen. Eden bi poskusil še enkrat, drugi ne zmore več. Včasih se pojavi občutek krivde, čeprav nihče ni kriv. Včasih se bolečina spremeni v vprašanje, kdo je odgovoren, kaj bi lahko naredila drugače in ali sta drug drugega razočarala. Zato je tako pomembno, da ostaneta drug drugemu blizu. Ni treba, da imata vedno enake občutke. Ni treba, da enako doživljata vsak trenutek. Pomembno pa je, da si dovolita biti iskrena in da se poslušata brez obsojanja.

Morda je danes najbolj sveta stvar, ki jo lahko naredita, to, da se primeta za roke in si povesta: »Vem, da ti je težko. Tudi meni je. Ne poznam vseh odgovorov. Toda nočem, da bi v tej bolečini ostal sam oziroma sama. Še vedno sem tukaj. Še vedno te ljubim.« Včasih se Božja bližina najmočneje pokaže prav po človeku, ki ostane ob nas, ko nimamo več besed.«

Pater Toni je dodal še pomembno stvar, ki si jo zakonci, ki se soočamo z neplodnostjo, moramo vtisniti v srce:

»Živimo v svetu, v katerem se pogosto zdi, da mora imeti človek vse: uspešno službo, urejen dom, lepo družino, otroke, zdravo telo in življenje, ki je videti popolno. Včasih se zdi, kakor da je družina brez otrok nekaj nedokončanega. Kakor da zakonu nekaj manjka. Kakor da morata zakonca svojo ljubezen šele dokazati s tem, da postaneta starša.

Toda danes nam Jezus govori drugače. Pravi nam, da naša vrednost ni odvisna od naših dosežkov. Ni odvisna od tega, kaj imamo in česa nimamo. Ni odvisna niti od tega, ali se je uresničila naša največja življenjska želja. Vaše ime je zapisano v Božjem srcu. Vaše življenje je dragoceno že zdaj. Vajin zakon je dragocen že zdaj. Vajina ljubezen je resnična že zdaj.

Ne šele takrat, ko bo v vajinem domu otroški jok. Ne šele takrat, ko bosta lahko v naročju držala svojega otroka. Ne šele takrat, ko bodo drugi vajino družino prepoznali kot popolno. Bog vaju ne ljubi bolj, če imata otroka, in ne manj, če ga nimata.

To je resnica, ki jo je včasih težko sprejeti, zlasti takrat, ko srce tako močno hrepeni po otroku. Toda prav to resnico moramo vedno znova slišati: nisva manj vredna, nisva pozabljena in nisva zunaj Božje ljubezni.«

Po sv. maši je bila molitev pred Najsvetejšim za ozdravljenje in rodovitnost zakoncev. Mnoge se je ta molitev in sv. maša močno dotaknila, kajti videli smo lahko solze na obrazu zakoncev. Molili smo tudi za tiste zakonce, ki jih ni bilo pri sv. maši, saj se jim je še pretežko se soočiti s to bolečino.

To je bil večer za življenje, za rodovitnost, za izročitev bolečine in za novo upanje. 

Takšne svete maše v okviru Zavoda Neplodnost in najina rodovitnost organiziramo že od leta 2016 po vsej Sloveniji, saj je neplodnosti vse več med zakonci.

Že iz sv. pisma poznamo zakonce, ki so se soočali s preizkušnjo neplodnosti (Elizabeta/Zaharija, Abraham/Sara, Izak/Rebeka, Rahela z možem,…). Ti pari so si s solzami, molitvijo in zaupanjem pri Bogu izprosili dar življenja.

Zato je namen teh sv. maš, da molimo za dar novega življenja, za dar rodovitnosti in ozdravljenja. Naslednja sv. maša pa bo 14. novembra, ob 18.30, v Žalcu pri Celju.