Svete Višarje FOTO: Ivo Žajdela

Romanje treh Slovenij na Svete Višarje, letos 37. po vrsti, organizirala sta ga Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi, se je pričelo s predavanjem etnologa Marka Smoleta.

Marko Smole FOTO: Ivo Žajdela

Skrbi za posestvo in domačo Palčavo šišo v Plešcah pri Osilnici

Marko Smole (1963) je naslednik rodbine Čop, po domače Palčavih iz Plešc pri Osilnici, v obmejni dolini reke Čabranke na Hrvaškem, ki se nahaja v občini Čabar v severozahodnem delu Gorskega kotarja. Kljub temu, da živi v Ljubljani, z družino skrbi za posestvo in domačo Palčavo šišo, kot tam pravijo hiši Palčavih. Že v srednji šoli je začel z načrtnim zbiranjem in prebiranjem starih knjig, etnografskega gradiva po hiši, vasi in okolici, s prvimi načrti o obnovi hiše, konzerviranjem ter popravljanjem med drugo svetovno vojno in po njej skoraj uničenih predmetov. Kljub študiju elektrotehnike in projektantskemu poklicu te dejavnosti tudi kasneje ni opustil. Poglabljanje znanja s področja kulturne dediščine je nadgradil ter ga osmislil prav v Palčavi šiši, kulturnem spomeniku. Ta je, z leti njegovega raziskovanja življenja in kulture tukajšnjih prebivalcev ter kulturnih povezav s sosednjo Slovenijo, leta 2006 postala za javnost odprta zasebna etnološka zbirka.

Marko Smole, Palčava šiša, Plešce, Glasnik SED, 2005Marko Smole, Leto v Palčavi šiši, Plešce, Glasnik SED, 2011

Marko Smole, Palčava šiša, Plešce, 2013Marko Smole, Urejanje etnografske zbirke Jakoba Bartola, Loški Potok, Glasnik SED, 2012

Marko Smole, Stavbna dediščina v dolini zgornje Kolpe in Čabranke, Glasnik SED, 2014

Med predavanjem etnologa Marka Smoleta. FOTO: Ivo Žajdela

Skrbi za evidentiranje stavbne dediščine, pomaga pri urejanju etnografskih zbirk

Svoje etnološko delo nadaljuje z objavljanjem strokovnih knjig in člankov o ljudeh iz doline Čabranke, zgornje Kolpe in Gorskega kotarja ter soseščine na slovenski strani, z organizacijo prireditev, delavnic in izobraževanj. Že več let vodi skupino za ljubitelje etnologije pri Slovenskem etnološkem društvu ter mednarodne raziskovalne delavnice s študenti in strokovnjaki po obmejnem območju. Pri svojem delu snema in beleži pripovedi v lokalnih govorih, bil je iniciator vpisa lokalnih govorov v oba registra nesnovne dediščine. S sodelujočimi na delavnicah skrbi za evidentiranje stavbne dediščine, pomaga pri urejanju etnografskih zbirk na obeh straneh meje. Piše knjige iz etnologije in kulturne zgodovine, ki so dostopne tudi na spletni knjižnici dlib.si, predava v šolah, knjižnicah in muzejih, vodi pohodnike in obiskovalce po kulturnem prostoru in še bi lahko naštevali.

Kot domačin iz zamejstva je že dolga leta član Slovenskega kulturnega društva Gorski kotar in aktivno sodeluje v zamejskih dejavnostih Slovencev na Hrvaškem. Preko Slovenskega etnološkega društva, v katerem je že več kot deset let član izvršnega odbora, pa sledi problematiki in sodeluje tudi pri dejavnostih s Slovenci v ostalem zamejstvu.

Med predavanjem etnologa Marka Smoleta. FOTO: Ivo Žajdela

Marko Smole o območju ob dolini zgornje Kolpe in rečice Čabranke

Njegovo predavanje je nosilo naslov Vztrajati v obmejnosti. Govoril je o hrvaškem zamejstvu, o območju ob dolini zgornje Kolpe in rečice Čabranke. Spomnil je, da imajo tudi oni svojo Sveto Goro, ki je v slovenskem prostoru kar malo pozabljena, in se nahaja nad rodnimi kraji njegovih prednikov. Leži na južnem koncu slovenske dežele, čeprav na hrvaški strani. Sveta Gora nad Plešci, kot so jo poimenovali romarji z dolenjskega konca, med njimi pisatelj Janez Trdina, ali Sveta Gora nad Gerovim kot so jo dojemali romarji iz Kvarnerja in Istre je bila nekdaj stičišče vernikov kar šestih škofij. Domače senjsko-modruške, zagrebške, krške, ljubljanske, tržaške in poreške. Na njej so se od pomladi, ko se je narava pričela prebujati, pa do zahvalne nedelje pred vsemi svetimi srečevali Slovenci, Hrvatje, kočevski Nemci in domačini iz dveh delov nekdanje monarhije ter molili in plesali v čast Materi Božji.

Pozdravni nagovor Izidorja Pečovnika, predsednika zveze izseljenskih duhovnikov v Evropi. FOTO: Ivo Žajdela

Župniki so hodili do ljudi, ki so bili blizu, ne glede na meje župnij

»Dolina zgornje Kolpe in Čabranke, kakor marsikdaj geografsko poimenujemo naš del obmejnega območja od koder prihajam, nad Brodom na Kolpi in Kostelom preko območja sedanjih občin Čabar in Osilnica vse do Prezida in Babnega Polja, je eno od območij Gorskega kotarja, kjer so Slovenci priznani kot avtohtona skupnost,« je pojasnil predavatelj.

»Meja v dolini je bila postavljena – med gospostvi in med avstrijskim in ogrskim delom, a nobena oblast ni mogla ali želela prekiniti povezav med ljudmi z obeh bregov, saj je bilo le tako mogoče preživeti. Župniki so hodili do ljudi, ki so bili blizu, ne glede na meje župnij.

Marsikdaj je isti župnik zasedal mesto v slovenski in hrvaški župniji. Še mene je leta 1963 v Plešcih na Hrvaškem krstil osilniški župnik.«

Škof Anton Jamnik med razpravo. FOTO: Ivo Žajdela

Raziskujemo naš skupni kulturni prostor in njegove povezave

»Leta 2006 smo v Plešcih na stežaj odprli vrata naše družinske hiše, kulturnega spomenika, ki je z leti postala neke vrste zasebni kulturni center. S študenti, slovenskimi in hrvaškimi etnologi in drugimi strokovnjaki raziskujemo naš skupni kulturni prostor in njegove povezave.«

Kljub različnemu tolmačenju porekla lokalnega narečja govorijo na obeh straneh še vedno enako. »Govori so bili po letih našega truda vpisani v oba nacionalna registra nesnovne dediščine in v obeh vpisih piše, da gre za čezmejni fenomen. Govorimo slovensko ali hrvaško? Enostavno, nič ni narobe, če odgovorimo: 'Mejnemo se po naši.'«

Program je povezoval Simon Purger. FOTO: Ivo Žajdela

Na hrvaškem je registriranih 17 slovenskih društev

Povedal je, da je na hrvaškem registriranih 17 slovenskih društev, ki so hrbtenica slovenske narodne skupnosti, od njih je 15 kulturnih društev. Vsa se združujejo v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem, ki je med ostalim članica novih zamejskih koordinacij: gospodarske, športne in kulturne. Vključena so društva na Reki, v Fužinah, Karlovcu, Zagrebu, Lovranu, Pulju, Labinu, Buzetu, Poreču, Šibeniku, Splitu, Zadru, Varaždinu, Prezidu in Trstju – Tršću. Od zadnjih projektov zveze izstopa izdaja knjige o Slovencih v zloglasnem taborišču Jasenovac, ki odkriva tudi temnejšo stran sosedstva na nekaterih delih meje, in je bila izdana ob 90 letnici društva Slovenski dom v Zagrebu.

Štajersko-pesniško nošo so prišli pokazat člani društva Pesničarji iz Juršincev pri Ptuju. FOTO: Ivo Žajdela

Slovenska vzorčna kmetija v Prezidu

Marko Smole je dejal, da se je v zadnjih tridesetih letih število prebivalstva manjšalo za več kot 30%. Meja se je zapirala, postopoma so ostali na tisočletja prehodnem prostoru le maloobmejni prehodi.

Povedal je tudi, da so pred dnevi domačini s pomočjo študentske brigade iz Maribora, brez čakanja na meddržavna usklajevanja glede arbitražnega sporazuma in druge prezapletene formalnosti, a z veliko dobre volje in veselja, med vasema Grintovec in Turke obnovili trideset let zaradi meje zapuščeni viseči most med obema bregovoma. Odprla sta ga slovenska županja in hrvaški župnik.

Vesel je, da bi lahko bila eden od svetlih primerov Slovenska vzorčna kmetija v Prezidu, ki po vzoru tiste iz Porabja odpira svoja vrata v jeseni. »Če bo uspela delovati povezovalno, za razvoj sosednjih krajev in ljudi z obeh strani meje.«

Marko Smole, predavanje Vztrajati v obmejnostiSlovesna maša. FOTO: Ivo Žajdela

Predstavili so slikarja Marjana Gruma iz Argentine

Mašo je daroval ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Pri maši in med kulturnim programom po njej je pel pevski zbor Sv. Križ Rogaška Slatina, ki šteje 33 članov in ima že dolgoletno tradicijo, vodi ga Andreja Došler. Čeprav prvenstveno pojejo pri cerkvenem bogoslužju, je zbor je zbor znan tudi širši publiki po Sloveniji. Vsako leto se udeleži območne revije odraslih pevskih zborov in je bil že tri krat izbran na medobmočno revijo. Sodeloval je na državni reviji cerkvenih pevskih zborov v Kopru. Poznan je tudi radijskim poslušalcem in televizijskim gledalcem, ki so spremljali božično mašo preko Štajerskega vala ali gledali prenos velikonočne maše na nacionalni televiziji. Vsako leto pripravijo letni koncert in božični koncert v farni cerkvi v Rogaški Slatini. Zbor organizira revije cerkvenih pevskih zborov dekanije, vsako leto pripravijo vsaj dva koncerta izven svoje občine.

Predstavili so slikarja Marjana Gruma iz Argentine. Darja Prašnikar Cerar je predstavila knjigo o njem, ki jo je izdala Rafaelova družba.

Ob prihodu na Svete Višarje je na eni od gostiln pritrjena tudi ta fotografija. FOTO: Ivo Žajdela

1/14