Jezus jih je na domu preprosto obiskal kot zaželjen gost, ne pa kot nekdo, ki bi slavil spreobrnjenje grešnika, kot je bil Zahej, ali nekdo, ki ga na hitro in nekoliko grobo sprejme sumničav farizej. Sestri sta ob bratovi bolezni brez oklevanja poklicali Jezusa, čeprav je njegova vrnitev v Judejo takrat skoraj gotovo pomenila smrtno obsodbo.

Martina veličina je v njeni preprosti in prepričljivi izpovedi vere v Jezusa po bratovi smrti: »Jezus ji je rekel: 'Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?' Odgovorila mu je: 'Da, Gospod. Trdno verujem, da si ti Mesija, Božji Sin, ki prihaja na svet'« (Jn 11,25–27).

Marto »skrbi in vznemirja veliko stvari«

Marta je bila nedvomno zelo delovna oseba. Ko je ob neki priložnosti pripravljala večerjo za Jezusa in precej verjetno tudi za njegove spremljevalce, je odkrito izrekla nekaj očitnega: pri pripravi večerje naj pomagajo vsi. Gospod prepozna, da Marto »skrbi in vznemirja veliko stvari«, ob tem pa omeni, da si je Marija, ki je čas priprave obroka preživela ob Jezusovih nogah in poslušala njegove besede, »izvolila dobri del«. Evangelij po Janezu (12,1–8) opisuje, kako je Marija Jezusu v Betaniji mazilila noge: dejanje, ki ga je Jezus zelo pohvalil.

Takoj zatem izvemo, kako so veliki duhovniki sklenili umoriti tudi Lazarja, »ker se je zaradi njega veliko Judov ločilo od njih in verovalo v Jezusa«. Lazar je bil tisti, o katerem so Judje rekli: »Glejte, kako ga je imel rad.« Jezus je pred njihovimi očmi obudil svojega prijatelja od mrtvih.

Sv. Lazarja so gotovo častili že zelo zgodaj.

O življenju Lazarja po Jezusovi smrti in vstajenju krožijo številne legende. Zapustil naj bi pisno poročilo o tem, kaj je videl v onostranstvu, preden je bil poklican nazaj v življenje. Nekateri pravijo, da je sledil Petru v Sirijo. Druga zgodba pravi, da so se on, njegovi sestri in drugi, kljub temu, da so ga Judje v Jafi dali v čoln, ki je puščal vodo, varno izkrcali na Cipru. Tam je po 30 letih škofovske službe mirno umrl.

Zagotovo so svetnika častili že zelo zgodaj. Okoli leta 390 romarka Eteria govori o procesiji na soboto pred cvetno nedeljo pri grobu, kjer je bil Lazar obujen od mrtvih. Na zahodu se je cvetna nedelja nekdaj imenovala Dominica de Lazaro, sv. Avguštin pa nam pove, da so v Afriki pri bogoslužju cvetne nedelje prebirali evangeljski odlomek o Lazarjevem obujenju od mrtvih.

Sv. Marta je zavetnica gospodinj, kuharjev in kuharic ter strežnega osebja. Sv. Lazar je zavetnik mesarjev, grobarjev, gobavih, domov za gobave in beračev. Sv. Marta, Marija in Lazar pa so zavetniki sorojencev.