Sveti Miklavž v župnijskih prostorih Sv. Ožbalta na Ptuju
Sveti Miklavž v župnijskih prostorih Sv. Ožbalta na Ptuju
Miklavž nas obišče na predvečer svojega godu, in sicer 5. decembra. Oblečen je v škofovska oblačila, na glavi nosi mitro (škofovsko pokrivalo), v roki pa drži škofovsko palico. Spremljajo ga angeli in parkeljni (hudiči). Sveti Nikolaj naj bi bil sin premožnih staršev, vendar je podedovano bogastvo razdal ubogim, zato ga spremlja sloves radodarnega svetnika. Obdaruje predvsem pridne otroke, porednim pa nameni šibo. V Sloveniji je več krajev z imenom Miklavž in tudi nekaj cerkva, posvečenih temu svetniku.
Božiča si ne moremo predstavljati brez jaslic, božičnega drevesca in prepevanja božičnih pesmi. Božič je praznik, ki v hladni in temni čas prinese luč in toplino. Jaslice prikazujejo Kristusovo rojstvo v Betlehemu. Na praznovanje božiča se začnemo pripravljati že v adventnem času – obdobju štirih tednov pred božičem. Štiri nedelje simbolizirajo štiri sveče na adventnem vencu, ki jih eno za drugo prižigamo vsako adventno nedeljo. Božično drevo je simbol življenja, veselja in upanja. Lučke na njem predstavljajo luč, okraski in darila na ter ob njem pa izražajo prijaznost in dobroto. Postavljanje božičnih dreves se je začelo proti koncu 18. stoletja. Posebno božično vzdušje ustvarjajo okrašeni domovi, cerkve, trgovine, ulice in cela mesta, k temu pa pripomore tudi prepevanje božičnih pesmi. Najbolj znana in priljubljena pesem tega prazničnega časa je Gruberjeva Sveta noč, blažena noč. Božiček, ki je k nam prišel iz Amerike, je debelušen sivolasi mož z dolgo belo brado. Živi na severu Skandinavije, tik pod severnim tečajem, v mestu Rovaniemi na Finskem. Pridne otroke obdari v noči pred božičem, darila pa dostavi na nekoliko neobičajen način – skozi dimnike hiš, kjer ti otroci prebivajo. Na poti se prevaža s sanmi, ki jih vlečejo severni jeleni. Med njimi je vodilni jelenček Rudolf, spremljajo pa jih Božičkovi pomočniki – škrati.
Dedek Mraz je tretji dobrotnik, ki obdaruje otroke v tem prednovoletnem času, in sicer v noči s 31. decembra na 1. januar. V času Jugoslavije je bil "uvožen" iz Sovjetske zveze in se je dobro udomačil v slovenskem prostoru. Po pripovedih naj bi prebival nekje pod Triglavom. Oblečen je v ovčji kožuh, okrašen s slovenskimi narodnimi vzorci, na glavi nosi polhovko, v roki pa ima palico. Spremljajo ga palčki, živali in snežinke. Pripelje se s sanmi, vpregla pa jih vleče konjska vprega. Za otroke so vsi trije dobri možje dobrodošli, saj burijo njihovo domišljijo in poleg tega prinašajo darila.



