Tudi mi smo v postnem času povabljeni vstopiti v puščavo – v tišino, notranji svet, poslušanje srca, stik z resničnostjo. In tudi naša družba, ko vstopimo v notranjo puščavo, so divje zveri in angeli, se je na današnji evangeljski odlomek uvodoma naslonil papež.

Neurejene strasti

Ob divjih zvereh v duhovnem življenju pomislimo na neurejene strasti, ki nam ločujejo srce in si ga skušajo prilastiti, vplivajo na nas, zdijo se mikavne, toda če nismo pozorni, nas lahko raztrgajo, je poudaril Frančišek.

Pregrehe, pohlep, nečimrnost

»Zveri duše lahko poimenujemo: pregrehe, pohlep po bogastvu, ki nas zapira v preračunavanje in nezadovoljstvo, nečimrnost užitka, ki nas obsodi na nemir in samoto, ter pohlep po slavi, ki rojeva negotovost in nenehno potrebo po potrjevanju,« je opozoril sveti oče.

Vstop v notranjo puščavo

Po njegovem gre za »divje zveri«, zato jih je treba kot takšne pomiriti in se z njimi spopasti, saj nam v nasprotnem primeru požrejo svobodo. Da to popravimo, nam postni čas pomaga vstopiti v notranjo puščavo.

Angelski duhovi spodbujajo dobre misli in čutenja

Angeli v puščavi pa so Božji poslanci, ki nam pomagajo in delajo dobro, ki služijo – kar je ravno nasprotno od posedovanja, značilnega za strasti. Angelski duhovi spodbujajo dobre misli in čutenja, ki jih predlaga Sveti Duh, je prepričan papež.

Božji navdihi združujejo, pomirjajo srce

»Če nas skušnjave trgajo, nas dobri Božji navdihi združujejo, pomirjajo srce, širijo okus po Kristusu in priokus nebes. Da bi Božji navdih zaznali in ga dobro razumeli, moramo vstopiti v tišino in molitev, in postni čas je za to, da to storimo,« izpostavlja Frančišek.

Katere »divje zveri« burijo moje srce?

Navzoče je spodbudil k razmisleku, katere neurejene strasti, »divje zveri«, burijo moje srce: »Da bi omogočil Božjemu glasu, da mi spregovori na srce in ga ohranim v dobrem, imam v mislih, da se umaknem v 'puščavo' ali pa skušam med dnevom najti prostor, da to razmislim,« je končal.

Papež je spomnil, da je minilo 10 mesecev od izbruha konflikta v Sudanu, ki je sprožil humanitarno krizo, zato je pozval sprte strani, naj ustavijo vojno. FOTO: AFP/Vatican Media

Vojna ni nikdar rešitev problema

Po nagovoru je sveti oče pozval svetovne voditelje k prizadevanju za mir v Sudanu in Severnem Mozambiku, kajti »kjer pride do spopadov, so ljudje izčrpani, utrujeni od vojne, ki je vselej nesmiselna in prinaša le smrt in uničenje, nikdar rešitve problema«.

10 mesecev od izbruha konflikta v Sudanu

Papež je spomnil, da je minilo 10 mesecev od izbruha konflikta v Sudanu, ki je sprožil humanitarno krizo, zato je pozval sprte strani, naj ustavijo vojno, ki povzroča toliko škode ljudem in prihodnosti države, ter k molitvi, da se kmalu najde pot do miru za izgradnjo prihodnosti drugega Sudana.

Izbruh nasilja v Mozambiku

Frančišek je hkrati obžaloval izbruh nasilja nad nemočnim prebivalstvom, uničenje infrastrukture in splošno negotovost v severni mozambiški regiji Cabo Delgado in opozoril, da je katoliški misijon Naše afriške Gospe v Mazezeju zažgan.

Neutrudno molimo, ker je molitev učinkovita

Molil je tudi za trpeče zaradi konfliktov v drugih afriških državah, pa tudi v Ukrajini in Sveti deželi, ter ponovil, da je vojna vedno poraz. »Namesto tega neutrudno molimo, ker je molitev učinkovita, in prosimo Gospoda za dar uma in srca, ki sta konkretno posvečena miru.«