Kot je zapisal sveti oče, je v današnjem evangeliju Jezus spoznal, da so farizeji – namesto da bi bili veseli, ker se mu bližajo grešniki – pohujšani in godrnjajo za njegovim hrbtom, zato jim Jezus pripoveduje o očetu dveh sinov: eden odide od doma, konča v revščini, se vrne in ga sprejmejo z veseljem; drugi, poslušni sin, pa, ogorčen nad očetom, noče na praznovanje. Tako Kristus razodeva Božje srce, vselej usmiljeno do vseh. On celi naše rane, da se lahko ljubimo kot bratje, poudari papež.

Postni čas kot čas ozdravljenja

»Živimo ta postni čas – še toliko bolj v jubilejnem letu – kot čas ozdravljenja. Tudi sam to doživljam v duši in telesu. Zato se iz srca zahvaljujem vsem, ki ste po Zveličarjevi podobi s svojo besedo in znanjem, z naklonjenostjo in molitvijo orodje zdravljenja drugih. Krhkost in bolezen sta izkušnji, ki nas vse združujeta. Zato smo toliko bolj bratje v zveličanju, ki nam ga je dal Kristus,« je izpostavil Frančišek.

Spodbuda k molitvi za mir

Vernike je spodbudil k nadaljnji molitvi za mir v trpeči Ukrajini, Palestini, Izraelu, Libanonu, DR Kongo in Mjanmaru, ki tako močno trpi zaradi potresa; obenem pa izrazil zaskrbljenost nad razmerami v Južnem Sudanu. Znova je pozval vse voditelje, naj si kar najbolj prizadevajo za zmanjšanje napetosti državi: »Odložiti moramo razlike, pogumno in odgovorno sesti za mizo in začeti konstruktiven dialog. Le tako bo mogoče ublažiti trpljenje ljubljenega ljudstva in zgraditi prihodnost miru in stabilnosti.«

Pozitiven primer diplomatskega prizadevanja

Sprte strani je pozval, naj na prvo mesto postavijo zaščito življenj civilistov, v upanju na čimprejšnji začetek novih pogajanj, ki bodo zmožna zagotoviti trajno rešitev krize. Mednarodna skupnost mora po njegovem povečati prizadevanja za reševanje te grozljive humanitarne katastrofe. Kot pozitiven primer diplomatskega prizadevanja in odličen diplomatski rezultat je navedel ratifikacijo Sporazuma o razmejitvi meje med Tadžikistanom in Kirgizistanom in državi spodbudil k nadaljevanju te poti.