Papež Benedikt XVI. je izrekel pohvalo reformi karmeličanskega reda, ki jo je izvedla sveta Terezija Avilska (1515-1582). Svetnica je s ponižnostjo sprejela, da je Gospod postal protagonist njenih želja in njenih dejanj, je zapisal Benedikt XVI. ob 450-letnici ustanovitve samostana sv. Jožefa v Avili, ki je zaznamovala tudi začetek reforme.

Kot poroča Radio Vatikan, je Benedikt XVI. svoje pismo na včerajšnji praznik Karmelske Matere Božje naslovil na avilskega škofa Jesúsa Garcío Burilla, v njem pa je poudaril, da je reforma karmela rojena iz molitve in je usmerjena k molitvi. Sv. Terezija je reformo namreč začela z zavestjo, da je zaupna molitev duša apostolata. Kristusu se lahko pustijo voditi le tisti, ki imajo bogato molitveno življenje, je papež izpostavil v pismu.

Sv. Terezija Avilska nas uči, da iščemo prijateljstvo z Bogom in pogosto ostajamo sami z njim, ki nas ljubi. Želela je uvesti način življenja, ki spodbuja osebno srečanje z Gospodom, evangelizirala pa je z nikoli ugaslo gorečnostjo in na načine, ki so bili daleč od kakršne koli lenobe, v času, ko je močno primanjkovalo duhovnih vrednot. Vse to po papeževih besedah ohranja njeno aktualnost tudi za današnji čas, v katerem je zaznati potrebo po tem, da krščeni obnovijo svoje srce preko osebne molitve.

Vsaka osebna in cerkvena reforma gre preko poistovetenja s Kristusom. Od tu se lahko rodijo žive in enotne krščanske skupnosti, ki bodo hrepenele po življenju v bratskem in velikodušnem služenju. Benedikt XVI. je v pismu še povabil k molitvi za družine in duhovne poklice. Kot je zapisal, naj bi neprestana molitev pospeševala pastoralo duhovnih poklicev, še posebej lepoto posvečenega življenja, ki mora biti obravnavano kot bogastvo Cerkve in kot tla milosti, tako v dejavni kot tudi v kontemplativni razsežnosti.

Ženski samostan svete Terezije v osrednji Španiji je bil ustanovljen leta 1562. V ospredju samostanskih pravil sta stroga klavzura in kontemplacija. Z reformo leta 1593 se je ženski red povsem osamosvojil od moške veje bosonogih karmeličanov, katerega začetki segajo v 13. stoletje. Takrat so skupnost ustanovili puščavniki na gori Karmel v današnjem Izraelu.

Danes ženska in moška veja karmeličanov štejeta okoli štiri tisoč članov, glavni predstojnik reda pa ima sedež v Rimu.