Papež Frančišek je prepričan, da so tisti, ki skrbijo za bolne, ki se velikodušno in z ljubeznijo razdajajo za druge, kot sv. mati Terezija iz Kalkute, med najbolj verodostojnimi oznanjevalci evangelija v Cerkvi. V poslanici za 27. svetovni dan bolnikov, ki ga bomo obhajali 11. februarja, se sveti očr osredinja na Jezusove besede apostolom: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte« (Mt 10, 8).

»Dar«

Ker je življenje Božji dar in se ga ne da omejiti na osebno lastnino ali posest, je zapisal papež, »skrb za bolne zahteva profesionalnost, nežnost, jasne in preproste kretnje, ki jih človek izraža svobodno, kot ljubkovanje, ki da drugemu vedeti, da je ljubljen«.

V današnji kulturi zavračanja in brezbrižnosti je dar kategorija, ki najbolje izzove današnjo sebičnost in družbeno razdrobljenost, obenem pa spodbuja nove odnose ter pomeni sodelovanje med narodi in kulturami. Kot pojasnjuje papež, je »dar dosti več kot le dajanje daril: pomeni, da darujemo sami sebe in vsebuje željo po vzpostavitvi odnosa«. Dar je odsev Božje ljubezni, katere vrhunec je utelešenje Njegovega Sina in izlitje Svetega Duha.

Papež omenja tudi dialog, ki ustvarja možnosti za človekovo rast in razvoj, s katerim lahko presežemo ustaljene načine v našem odnosu do revščine v družbi.

Vsakdo potrebuje skrb in nego

Papež poudarja, da je vsakdo izmed nas »ubog, potreben pomoči in revež«, ki potrebuje skrb in nego staršev, da po rojstvu preživi, in na nek način ostaja odvisen od drugih v vseh življenjskih obdobjih. Te naše omejitve »nas ohranjajo skromne in nas spodbujajo k solidarnosti kot temeljni vrlini v ž ivljenju«.

Frančišek vernike poziva, naj pri spodbujanju dobrega ravnajo odgovorno: »Le če sami sebe vidimo v bratskem odnosu z drugimi, ne pa kot svet zase, lahko razvijemo družbeno prakso solidarnosti, ki je usmerjena v skupno dobro.« Obenem pa, meni sveti oče, se nihče ne bi smel bati, če je potreben pomoči drugih in odvisen od njihove nege, kajti povsem sami, z lastnimi prizadevanji, ne moremo preseči svojih omejitev: »Tudi Bog sam je v podobi Jezusa ponižno prišel na zemljo in še vedno prihaja k nam; v naši revščini nam prihaja na pomoč in nam prinaša darove, ki si jih ne moremo niti predstavljati.«

Sv. mati Terezija iz Kalkute

Svetovni dan bolnikov je leta 1993 na praznik Lurške Matere Božje uvedel papež Janez Pavel II., vsako leto pa je kot gostitelj tega dne izbrano drugo mesto. Letošnja izbira je Kalkuta v Indiji, papež Frančišek pa ob tem izpostavlja lik sv. matere Terezije kot zgled ljubezni, s katero je ubogim in bolnim udejanila Božjo ljubezen. »Na vseh življenjskih področjih je velikodušno delila Božjo milost, bila vedno na voljo drugim, sprejemala je slehernega človeka in branila človeško življenje tako nerojenih kot zavrženih … Sklanjala se je k vsem, ki so bili izrabljeni, puščeni, da umrejo na ulici, in v vseh je videla človeku od Boga dano dostojanstvo.«

Po papeževih besedah nam mati Terezija »pomaga razumeti, da mora biti edino merilo našega delovanja nesebična ljubezen do slehernega človeškega bitja, ne glede na jezik, kulturo, narodnost ali versko pripadnost«.

Prostovoljci

Papež v poslanici pohvali tudi velikodušnost številnih prostovoljcev, ki so, kot pravi, pri oskrbi bolnikov zelo pomembni in prepričljivo utelešajo duhovnost usmiljenega Samarijana. Zahvaljuje se vsem združenjem pod vodstvom prostovoljcev, ki se posvečajo določenim področjem zdravstvene nege, vključno s tistimi, ki se borijo za pravice bolnikov, ozaveščajo o njihovi problematiki in v zdravstveni oskrbi spodbujajo preventivo. »Delo prostovoljcev posreduje vrednote, ravnanje in način življenja, rojeva pa se iz globoke želje po velikodušnosti. Obenem oskrbo bolnikov naredi bolj človeško,« piše sveti oče.

Katoliške zdravstvene ustanove

Papež se zahvaljuje tudi katoliškim zdravstvenim ustanovam za njihovo delo in pojasnjuje, da so poklicane »dajati zgled darovanja, velikodušnosti in solidarnosti«. Obenem jih opozarja, naj njihovo delo ne bo »zgolj vodenje podjetja«, torej hlastanje za dobičkom. Zdravje je povezano s številnimi dejavniki, odvisno od sporazumevanja z drugimi, zahteva zaupanje, prijateljstvo in solidarnost. Je zaklad, ki ga lahko v polnosti uživamo le, če ga delimo. Radost velikodušnega darovanja je »barometer zdravja vsakega kristjana«.

Papež Frančišek na koncu se spodbudi, naj si »na vseh področjih življenja prizadevajo za kulturo velikodušnosti in darovanja, ki je nujno potrebna, če želimo premagati kulturo dobička in odmetavanja.«

Vir: Vatican News
Foto: Vatican Media