Zapri
Iskanje

Sveti papež Pij X. – zgled preprostosti in poguma

Za vas piše:
Tereza Mohar
Objava: 21. 08. 2021 / 07:19
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 21.08.2021 / 07:26
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Sveti papež Pij X. – zgled preprostosti in poguma

Sveti papež Pij X. – zgled preprostosti in poguma
Papež Pij X. goduje 21. avgusta. FOTO: Wikipedija.
Nad grobom svetega papeža Pija X. je napis, ki dobro povzema njegovo osebnost in vse njegovo življenje: »Papež Pij X., / bogat in reven, / ponižen in pohleven, / mogočni zavetnik katoliške zadeve: / 'Vse obnoviti v Kristusu!' / To je tudi udejanjil. / Pobožno je umrl dne 20. avgusta / leta Gospodovega 1914.«

V njegovi lastnoročni oporoki pa beremo: »Rojen sem reven, živel sem reven in gotov sem, da bom umrl čisto reven.«

Ljudski papež

Rojen je bil leta 1835 kot drugi od enajstih otrok v preprosti družini zakoncev Sarto v kraju Riese (danes imenovanem Riese Pio X) v Benečiji. Pri krstu je dobil ime Giuseppe Melchiorre. Po zaslugi dobrotnikov je opravil šolanje vse do duhovniškega poklica; duhovniško posvečenje je prejel leta 1858, škofovsko pa leta 1884. 

Leta 1993 je postal beneški patriarh in kardinal, leta 1903 pa je bil izvoljen za 257. naslednika apostola Petra. 

Za vse njegovo delovanje lahko rečemo: vzet je bil izmed ljudi, živel je med ljudmi, delal je za ljudi. Bil je pravi ljudski papež, preprost in velikodušen. Še tisto malo, kar je imel, je razdal revežem.

Prizadevanja za notranjo prenovo Cerkve

Do njegove izvolitve je prišlo potem, ko je bil v imenu avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa proti sicer najresnejšemu kandidatu kardinalu Rampolli vložen veto. Čeprav je bil ta veto pravzaprav njemu v prid, je Pij X. že kmalu po nastopu pod kaznijo izobčenja prepovedal vsakršno vmešavanje državnih oblasti v papeške volitve. 

Kot papež si je Pij X. močno prizadeval za pogosto prejemanje svetega obhajila in priporočal, naj bi tudi otroci zgodaj pristopili k prvemu obhajilu. V prizadevanju za notranjo prenovo verskega življenja je posebno skrb posvečal dobri vzgoji in izobrazbi duhovnikov, ki naj si vzamejo čas za redne duhovne vaje, dajal nasvete glede kateheze otrok in odraslih (v ta namen je izdal nov katekizem). 

Začel je z reformo cerkvenega bogoslužnega petja in naročil prenovo Zakonika cerkvenega prava. Lotil se je tudi temeljite prenove Rimske kurije in Rimske rote (vrhovnega cerkvenega sodišča). 

Na njegovo pobudo so leta 1909 v Vatikanu začeli izdajati uradni list Acta Apostolicae Sedis, ki odtlej redno objavlja vse papeške dokumente. Istega leta je za namene temeljitega študija Svetega pisma ustanovil izredno pomemben Biblični inštitut. Vsekakor za dobrih deset let njegovega pontifikata izjemno delo, zaobseženo v 16 okrožnicah in številnih drugih listinah, spisih in nagovorih.

Ena najbolj veličastnih zgradb, ki nosijo njegovo ime, je podzemna bazilika sv. Pija X. v Lurdu. FOTO: Wikipedija.

Papež na pragu prve svetovne morije

Leta njegovega papeževanja so zaznamovale vedno slabše mednarodne razmere. Slutil je, da je prva svetovna vojna vedno bolj verjetna, kar je vplivalo tudi na slabšanje njegovega zdravja. 

In ko se je ta svetovna morija res začela, je v apostolski spodbudi Dum Europa z dne 2. avgusta 1914 izrazil svojo zaskrbljenost in spodbudil katoličane, naj obrnejo svoje srce h Kristusu, knezu miru in posredniku med Bogom in ljudmi, da bi podelil mir nemirni Evropi in svetu. To je bil žalosten in njegov zadnji poziv, naj dežele končajo sovražnosti in poiščejo vse poti za prenehanje medsebojnih spopadov.

»Rad bi žrtvoval tudi svoje življenje, če bi lahko s tem odkupil mir Evropi,« je dejal malo pred smrtjo. 

Mučen občutek, da ne more preprečiti smrti milijonov ljudi, je pospešil njegovo lastno smrt. Na praznik Marijinega vnebovzetja – 15. avgusta 1914 – je zbolel za pljučnico, od katere si ni več opomogel.

Sveti papež Pij X.

Verniki so papeža Pija X. vzeli za svojega, po smrti pa ga že častili kot svetnika in se mu radi priporočali. Že leta 1923 se je začel svetniški postopek, 12. februarja 1943 pa so mu bile priznane junaških kreposti in je dobil naslov častitljivi. Naslednje leto so prenesli njegovo nestrohnjeno telo v kapelo Svetega Križa v cerkvi sv. Petra. 

Na njegovo priprošnjo so se dogajala čudežna ozdravljenja. Leta 1951 je bil papež Pij X., imenovan »evharistični papež«, prištet med blažene, 29. maja 1954 pa ga je papež Pij XII. proglasil za svetnika. Sveti Pij X. je postal zavetnik semenišč in izseljencev ter patron več škofij. 

Papežu Piju X. je posvečenih veliko cerkva zlasti v Italiji, pa tudi v Nemčiji, Belgiji, Kanadi in drugod. Po njem nosijo imena številne ulice italijanskih in drugih evropskih mest, njegovo ime si je nadel tudi papežev rojstni kraj. 

Ena najbolj impozantnih zgradb, ki nosijo njegovo ime, je tako imenovana podzemna bazilika sv. Pija X. v Lurdu, ki je največja in najbolj nenavadna cerkev na tem območju. Dograjena je bila leta 1958 v pričakovanju množice romarjev ob stoletnici prikazovanj. Moderna stavba, ki je skoraj popolnoma pod zemljo, lahko sprejme 25.000 vernikov. Na stenah so prikazane skrivnosti rožnega venca v posebni tehniki barvastega stekla. 

Nalaganje
Nazaj na vrh