V pridigi je škof spregovoril o svetem Petru – možu, ki ga je Jezus izbral za temelj Cerkve. A ne zaradi njegove moči, sposobnosti ali zvestobe, temveč prav zaradi njegove človeške šibkosti in iskrenega kesanja. Spomnil je na Petrove vzpone in padce: najprej je Jezusa prepoznal kot Božjega Sina, nato pa ga zatajil. Šele ko je doživel lastno nemoč in izkusil Jezusovo odpuščanje, je postal resnična »skala«, na kateri je Kristus gradil svojo Cerkev. Škof je poudaril, da tudi danes potrebujemo takšne temelje – ne v zunanjih močeh, temveč v globoki veri, notranji odločnosti in zvestobi Bogu.

Praznik svetega Petra nas spodbuja, da se vsak dan znova odločamo za gradnjo žive skupnosti, ki jo povezuje Sveti Duh. Skupnost, v kateri smo si opora in ki prinaša svetu upanje in luč. Škof je vernikom položil na srce, naj vsak išče oseben odnos z Jezusom in prisluhne Njegovemu vprašanju: »Kaj pa ti praviš, kdo sem?« 

FOTO: Meta Sedminek

Škof je predstavil Petrovo življenjsko pot – od preprostega ribiča do prvega papeža in zavetnika Cerkve. Ob tem je spomnil, da praznik sovpada tudi s časom, ko številni duhovniki prejmejo mašniško posvečenje. Zato je povabil k molitvi za duhovnike in vse, ki jih Bog kliče v to poslanstvo, da bi Cerkev ostajala duhovno rodovitna.

Pridigo je škof sklenil s prošnjami za papeža, škofe in duhovnike, posebej pa za družine, iz katerih rastejo pokončni ljudje in goreči kristjani. Po maši je blagoslovil starodobne traktorje znamke Stayer ter njihove lastnike, s čimer je dogodek dobil prijetno ljudsko noto. Praznovanje se je nadaljevalo s pogostitvijo in druženjem ob domačih dobrotah, kar je še utrdilo vezi med župljani ter ustvarilo vzdušje veselja, hvaležnosti in skupnosti.