Viktorin je bil škof v mestu Petovio, današnjem Ptuju, cerkveni pisatelj in teolog. Cerkev ga uvršča med cerkvene očete, saj velja za prvega latinskega razlagalca Svetega pisma. Viktorin je škofovsko službo v Petovioni opravljal v drugi polovici 3. stoletja in je v tem obdobju rimskega preganjanja bil eden redkih, ki je literarno ustvarjal in deloval.

Prvi pisatelj na slovenskih tleh?

O Viktorinu ni znanih veliko zgodovinskih dejstev, razen tega, kar je o njem povedal sv. Hieronim, ki ga je moral zelo ceniti, saj ga je imel za svojega vzornika. Kajti o Viktorinu govorijo predvsem njegova dela, s katerimi je oral ledino na področju razlage svetopisemskih knjig. Številni so jih uporabljali, navajali in predelovali.

Njegova dela so imela velik vpliv v tedanjem krščanskem svetu, a so bila pozneje po krivici zapostavljena, zato ni čudno, da se je izmed vseh del, ki jih je napisal, do danes ohranila le manjšina, v celoti sta se ohranila le njegova spisa O stvarjenju sveta in Razlaga Razodetja. Njegovi spisi so v slovenskem prevodu z naslovom Razlaga Razodetja in drugi spisi izšli leta 1999.

Deveta knjiga iz zbirke Cerkveni očetje vsebuje ohranjene spise in odlomke ptujskega škofa in mučenca iz 3. stoletja po Kristusu.  FOTO: Wikipedia 

Poleg tega je napisal še razlage k prvim trem Mojzesovim knjigam, k prerokom Izaiju, Ezekijelu in Habakuku, k Pridigarju in Visoki pesmi, razložil je Matejev evangelij in Janezovo Razodetje.

Po njem imenovan minoritski samostan

Viktorinu na Slovenskem sicer ni posvečena nobena cerkev, se pa po njem imenuje minoritski samostan in ena od ulic na Ptuju, v okviru Teološke fakultete v Ljubljani pa deluje znanstveno-raziskovalni Inštitut za patristične študije Victorinianum.

Minoritski samostan sv. Viktorina. FOTO: Nadškofija sv. Jurija na Ptuju  

Večna uganka okoli Viktorinove smrti

Kdaj, kje in na kakšen način je Viktorin umrl, ostaja neznanka. Po vsej verjetnosti je prejel mučeniško krono ob velikem preganjanju kristjanov za časa cesarja Dioklecijana leta 303 na Ptuju. Glede mučeništva obstajata dve domnevi, in sicer naj bi po eni teoriji umrl v času pred Dioklecijanovimi preganjanji pred letom 304, po drugi pa prej, pod Numerijanovimi preganjanji v letih 283–284. Kaj se je zgodilo z njegovimi svetniškimi ostanki, ni znano.