Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kaja in Katja ob Marijinem prazniku raziskujeta: Cerkev na Gori milosti [FOTO, VIDEO]

Za vas pišejo:
Kaja Zupanc, Katja Zver
Objava: 08. 09. 2023 / 05:00
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 11.09.2023 / 13:30
Ustavi predvajanje Nalaganje
Kaja in Katja ob Marijinem prazniku raziskujeta: Cerkev na Gori milosti [FOTO, VIDEO]
Z nasmehom naju je sprejel župnik Toni Brinjovc. FOTO: Katja Zver

Kaja in Katja ob Marijinem prazniku raziskujeta: Cerkev na Gori milosti [FOTO, VIDEO]

Ob prazniku Marijinega rojstva, ki ga obhajamo 8. septembra, sva obiskali baziliko Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori. Bazilika velja za najlepši gotski kulturni spomenik in drugo najpomembnejše romarsko središče v Sloveniji. Že ob prihodni naju je z nasmehom sprejel župnik Toni Brinjovc, ki ga ljudje še posebej poznajo po njegovem prešernem petju. V to sva se prepričali tudi sami.

Najstarejše znano ime za Ptujsko Goro se je ohranilo v latinščini, Mons gratiarum (Gora milosti), ki je nastal na podlagi slovenskega poimenovanja Gora. 

V Sloveniji je še šest bazilik. Na Brezjah, na Sveti Gori, v Brestanici, Petrovčah, Stični in Mariboru. 

Cerkev je postala bazilika

Čeprav o nastanku Marijinega svetišča na Ptujski Gori obstaja vrsta legend, njene začetke povezujemo z zaobljubo tedanjih najpomembnejših predstavnikov štajerskega plemstva, ki so se po težkem porazu krščanske vojske proti Turkom pri Nikopolju v Bolgariji leta 1396 vrnili živi domov.  

Med drugim se je ohranila še listina, iz katere lahko razberemo, da je v zadnjem desetletju 14. stoletja papež Bonifacij IX. dovolil na tem kraju Ulriku IV. Walseejskemu postaviti cerkev. Po njegovi smrti leta 1400 pa je odgovornost za gradnjo prevzel Bernard III. Ptujski. Pri samem nastanku se je zelo izkazal tudi Herman II. Celjski. 

Cerkev naj bi bila dokončana okoli leta 1410. Nekaj desetletij po končanju in opremi cerkve so začeli deželo ogrožati Turki in tako so ljudje postavili obzidje, da bi zavarovali cerkev pred uničenjem. Kot romarsko središče je stavba tekom stoletij doživljala različne nesreče in radosti. V 17. in 18. stoletju so jo upravljali jezuiti, leta 1786 je cerkev postala sedež nove župnije, ki je od leta 1937 v upravi bratov minoritov. 

Papež Benedikt XVI. je leta 2009 s podpisom listine razglasil cerkev na Ptujski Gori za baziliko. 

Barvna okna so delo akademske slikarke Ide Brišnik Remec (1981–82) in ponazarjajo Sončno pesem sv. Frančiška Asiškega.

Epizoda #12

Župnik Toni

P. Toni Brinjovc je šele mesec dni župnik na Ptujski Gori. Za seboj ima še tri župnije, in sicer: Sostro, Bolniška župnija in Turnišče. Na Ptujsko Goro ga vežejo lepi spomini, ko je pristopil k minoritom.

P. Toni Brinjovc. FOTO: Siniša Kanižaj 

Na Ptujski Gori me najbolj nagovarja čudovita gotska bazilika. Je pravi gotski biser, ki v sebi združuje eno veliko enoto arhitekture, kiparstva in slikarstva. (p. Toni Brinjovc)   

Toni je bil nekoč fizioterapevt, vaditelj skupinske vadbe ali bolj ljudsko aerobike, pozneje je vstopil med minorite in postal duhovnik.

Snemanje 12. epizode Kaja in Katja raziskujeta. FOTO: Zajem zaslona 

Sramotilni steber - pranger

Pred vhodom v baziliko sva zagledali sramotilni steber (pranger), ki nas opominja na čase, ko je bila Ptujska Gora trg z lastnim nižjim sodstvom in tržnimi pravicami. 

Ptujska Gora je bila poznana tudi po tedenskih tržnih dnevih, s katerimi je "tekmovala" s Ptujem. Sedanji pranger nosi letnico 1855 in je naslednik starejšega, ki izvira iz 15. stoletja. Žal o originalu ni ohranjenih pisnih virov, na podlagi zapisov o poteku sojenj na Ptujski Gori pa lahko sklepamo, kakšne so bile kazni za prestopnike. 

V preteklosti je ena od kazni vključevala priklenitev obsojenca na sramotilni steber, pri čemer so mu okrog vratu obesili tablico z opisom njegovih zločinov. Na tak način so se mimoidoči izživljali nad obsojencem, ga zmerjali, pljuvali in celo obmetavali s kamni. Ta kruta praksa je običajno potekala na najbolj obiskanih mestih, na primer na trgu, in to ob nedeljah, ko je bilo največ ljudi zbranih pri maši.

Pogled na vse strani

Ob bogati in čudoviti notranjosti bazilike na Ptujski Gori se razteza osupljiv razgled, ki seže v vse smeri. Na jugovzhodu se odpira čudovit razgled na pokopališko cerkev sv. Lenarta, cerkev sv. Janeza na Janškem Vrhu ter na jugu na cerkev sv. Bolfenka in Donačko goro. 

Čudovit razgled. FOTO: Kaja Zupanc 

Na zahodu lahko občudujete razgled vse do Boča in Kamniških Alp, medtem ko se na severu ponuja vpogled v široko Dravsko polje, slikovito Pohorje, mesto Maribor, Ptuj in Slovenske gorice. Vsak obisk te priznane bazilike in tega kraja je zagotovo nepozabno doživetje, tako zaradi kulturne dediščine kot tudi naravnih lepot, ki jih ponuja.

Vabljeni k ogledu preteklih epizod

  1. Cerkev s pogledom na tri države (Piran) 
  2. Največja slovenska cerkev (Gornji grad) 
  3. Je Miklavževa šiba res samo za poredne otroke? (Bohinjska Bistrica) 
  4. Jaslice iz vseh koncev sveta (Brezje) 
  5. Kaj si v novem letu želi župnik Martin Golob? (Grosuplje) 
  6. Cerkev neuničljivega upanja (Odranci) 
  7. Cerkev posvečena Don Bosku (Maribor) 
  8. Svetišče, v katerem domuje loška Marija (Log pri Vipavi) 
  9. Cerkev, v kateri se na velikonočni ponedeljek zberejo motoristi (Mirna Peč) 
  10.  Slovenski Lurd (Brestanica)  
  11. Cerkev sv. Roka (Šmarje pri Jelšah)  
Nalaganje
Nazaj na vrh