Svetlobnica bo osvetlila besedo
Svetlobnica bo osvetlila besedo
»S ponosom in veseljem na svetovni dan knjige prvič predstavljamo nagradni natečaj in literarno nagrado svetlobnica, s katero želi založba Družina spodbuditi izvirno slovensko leposlovje,« je dejal direktor Tone Rode na predstavitvi literarne nagrade v knjigarni Družine na Krekovem trgu 1, ki se nocoj pridružuje vseslovenskemu praznovanju »noč knjige«.
Svetlobnico so predstavili: Tone Rode, Ignacija Fridl in Jože Horvat (foto: Tatjana Splichal)
Rode: »Posvetiti v mrak slovenske stvarnosti z besedo smisla«
»Svetlobnica je majhen korak oziroma prispevek k razvoju slovenske literarne ustvarjalnosti, a – kakor pobuda noč knjige – mislim, da PRAVI korak v smeri podpore slovenski besedi in razvoju naše književnosti v času, ko morda slišimo, da zapirajo založbe, da se knjigarne težko preživljajo in se avtorji vse težje posvečajo temu, kar najbolj znajo,« je dejal direktor Rode in dodal, da s tem dejanjem hoče založba Družina sporočiti slovenski javnosti: tu smo, ni nam vseeno za slovensko besedo, za slovensko knjigo. »Zaupamo v ustvarjalnost in življenjsko energijo Slovencev, hočemo biti sooblikovalci skupne narodne prihodnosti in prek svetlobnice posvetiti v mrak slovenske stvarnosti z besedo smisla.«
Zmagovalec natečaja in dobitnik nagrade svetlobnica 2015 bo neobjavljeno literarno delo iz zvrsti roman, ki bo po presoji posebne 6-članske žirije izbrano za najboljše izmed prispelih rokopisov. Založba bo izbrani roman izdala v novi zbirki Pretakanja in ga posebej promovirala v letu izida.
Strokovna komisija v sestavi Mateja Komel Snoj, Ignacija J. Fridl, Igor Škamperle, Brane Senegačnik, Jože Horvat ter Tone Rode bo obravnavala vsa prispela dela in najboljšemu podelila nagrado v višini 6.000 evrov bruto. Nagrada vključuje avtorski honorar za prenos materialnih pravic do skupne prodane naklade 2.000 izvodov. Nagrada se podeljuje v skladu s pravilnikom, ki je na voljo na spletni strani: www.druzina.si/svetlobnica.
Predstavitve nagrade v noči knjige sta se udeležila tudi člana strokovne žirije Ignacija Fridl in Jože Horvat.
Ignacija Fridl: »Zakaj še ena literarna nagrada? Ali smo Slovenci res tako pišoči narod«
Na vprašanje, kaj pomeni svetlobnica v slovenskem kulturnem prostoru, je Fridlova odgovorila, da se tudi njej najprej poraja vprašanje: še ena literarna nagrada? V seriji literarnih nagrad, ki že obstajajo. Ali smo Slovenci res tako pišoči narod ali pa preveč del nagrajujemo? »Pa vendarle se mi zdi,« je nadaljevala Fridlova, »da je vsaka nova nagrada neka spodbuda osmislitvi in oživitvi besede. Počaščena sem, da lahko sodeluje v komisiji v okviru nagrade svetlobnica, ki nosi to čudovito ime, v katerem sta zajeta tako svet kot luč – torej svetloba.« Fridlova je dejala, da gre za poskus, željo in da tak poskus vedno z veseljem podpiše in mu prisustvuje. »Da bi beseda spet dobila moč. Da v času, ko vidimo posledice človeka, ki je prisegal na voljo do moči, počasi prestopamo v čas, ko bomo spet spoznali, da nam ne preostane nič drugega kot to, da znova začnemo verjeti besedi. Ko bomo razglasili moč besede. To pomeni, da bomo znali razpoznati med besedo, ki vara, ki zavaja, ki laže in med besedo, ki poskuša iskati in izrekati resnico. Da bomo torej znova doživeli besedo v tem pristnem grškem pomenu besede logos, ki je v sebi zajel vse: od pomena besede, do pomena zdravega razuma, zdrave pameti, do pomena argumenta, do, nenazadnje, tudi pomena resnice in govorice, ki prebuja, drami, ki poskuša spremeniti ljudi. In v tem vidim smisel in pomen nove nagrade,« je sklenila Fridlova.
Jože Horvat: »zakaj spodbujati pisanje romanov?«
Na vprašanje, zakaj sploh spodbujati pisanje romanov, je Jože Horvat odgovoril, da je roman danes tista literarna zvrst, ki je najbolj priljubljena, oziroma ima med vsemi zvrstmi največji ugled. »Roman dejansko svet zajema v vsej njegovi širini in globini,« je dejal Horvat in dodal, da danes roman zajema pravzaprav vse, klasične literarne definicije za roman ni. »Roman je vse, kar se spravi v neko prehojeno formo, ki ima neko zgodbo, lahko razpršeno zgodbo,«je dejal Horvat in nadaljeval, da je za razliko od poezije, ki je po njegovem tako hermetična, da je večina ljudi ne more dojeti brez študija ali predpriprave, »pač roman tisti, ki je odprto branje in dostopen veliki večini bralcev«. Horvat je dejal, da je slovenski roman tudi najbolj uspešen na tujem, bolj kot recimo drame. »Uspeh slovenske literature je zapisan v romanu. Poglejmo: Boris Pahor je naredil nekaj izrednega: v Italiji in Franciji je uveljavil vednost, da slovenski svet sploh obstaja. Podobno Drago Jančar ali Lojze Kovačič. Upam, da si bo tudi ta roman, ki bo nagrajen, z nagrado ustvaril neko tradicijo. Da bo prinesla v naš prostor tisto, kar si želimo.« Horvat je sklenil, da od svetlobnice pričakuje, da bi – tisto, kar pove že ime – osvetlila naš prostor, prinesla svetlobo. »Da nam roman osvetli tisto področje življenja, ki ga doslej nismo poznali. To je tudi funkcija svetlobnega telesa.«
»Roman naj odslikava življenjske razmere Slovencev«
Ob koncu je Rode prebral pomenljivo popotnico za nagrado, ki jo je komisija. »Roman naj odslikava življenjske razmere Slovencev, kjerkoli se že ta razvija: v domovini, zamejstvu ali v svetu. Roman lahko sega tudi po snovi iz zgodovine oziroma lahko prikazuje utopično vizijo prihodnosti, vendar naj bo v tem primeru njegova vsebina aktualna in blizu sodobnemu bralcu. V tej luči naj predstavlja literarne figure v okviru globalizirajoče se evropske in svetovne družbe, preizkušane v boju za obstoj v navzkrižnih interesih ideologij in nacij, zaznamovane z iskanjem smisla svoje eksistence med premagovanjem političnih, socialnih in mišljenjskih vzorcev časa, a z vero v presežnost bivanja, v moralne vrednote in zvestobo svojemu rodu. S to človeško in duhovno močjo nam roman v umetniški viziji lahko pomaga globlje razumeti potrebo po trajnem obstoju in nujnem sožitju posameznikov in narodov, zemlje in neba.«
Po predstavitvi nagrade Svetlobnica je v galeriji Družina Jože Dežman predstavil razstavo Vroče sledi hladne vojne. "Na razstavi bi literati našli teme za več romanov," je dejal Dežman.
Knjigarna je bila odprta do polnoči - ves večer so prihajali ljubitelji knjige, jih listali, kupovali ... Če parafriziramo pesnika: "Večer bil je živ ..."
Še zadnji so malo pred polnočjo knjigarno obiskali mladi pevci iz skupine MPP in veselo prepevali ...