V soboto, 18. januarja, bo na velikem odru SNG Opera in balet Ljubljana premiera opere Devica Orleanska. Po poldrugem stoletju od nastanka bo to prva uprizoritev vélike ruske opere na Slovenskem. V vlogi Ivane bo nastopila Nuška Drašček, vlogo kralja Karla VII. pa bo pel David Jagodic. Režiser predstave je Frank Van Laecke, glasbeno vodstvo predstave pa so zaupali dirigentu Simonu Krečiču (več o operi v prihodnji tiskani številki Družine).

Fotografije: SNG Opera in balet Ljubljana / Darja Štravs Tisu

Ivanin pogum je še danes navdih za človeštvo

»Četudi ta opera ne bo sprejeta kot umetnina, zame bo,” je v pismu svojemu bratu Modestu zapisal Peter Iljič Čajkovski. Samosvoja operna stvaritev Devica Orleanska (1881, St. Petersburg), napisana v slogu vélike francoske opere, je peto operno delo tega ruskega skladatelja in hkrati prvo, ki je bilo izvedeno zunaj meja njegove domovine ‒ v Pragi leta 1882. V njej se psevdozgodovinsko ozadje zgodbe o usodi francoske heroine iz 15. stoletja prepleta z mešanico veličastnega razkošja in melodramatičnih pasaž, so zapisali na spletni strani ljubljanske Opere. »Partitura za tipični romantični orkester, kombinacija francoskega in nemškega sloga ter sodobne ruske koncertne glasbe, je zrcalila tudi skladateljevo vizijo, da mora biti glasba opernega dela všeč širokemu krogu ljudi. Libreto se naslanja na snov iz istoimenskega Schillerjevega dramskega besedila iz leta 1801 pa tudi na številne druge vire iz sveta umetnosti in na biografska dela. Ivana Orleanska, ki je v stoletni vojni vodila francoske čete v zmago nad Angleži in osvobodila prebivalce Orléansa, je posledično pripomogla, da je Karel VII. postal francoski kralj. Čajkovski je pripoved o izjemni ženski zastavil tako, da je njeno herojsko osebnost nadgradil s kompleksnimi psihološkimi nasprotji. Kljub tragičnemu koncu, ki je bil za junakinjo zaradi svetovnonazorskih in številnih drugih okoliščin neizogibno dejstvo, pa so moč njenega duha, pogum in prepričanja še danes lahko velik navdih za vse človeštvo.«

Libreto je Peter Iljič Čajkovski napisal po istoimenski tragediji Johanna Christopha Friedricha von Schillerja (1759–1805); po drami Jeanne d’Arc Julesa Barbiera; po libretu, ki ga je za svojo opero Jeanne d'Arc po Barbieru napisal Auguste Mermet; po življenjepisu Ivane Orleanske Henrija Alexandra Wallona.

Kdo je svetnica Devica Orleanska?

Nenavadna življenjska usoda preprostega, nepismenega dekleta s francoskega podeželja, ki je odločilno vplivala na izid stoletne vojne med Anglijo in Francijo v 14. in 15. stoletju, je že ves čas vir navdiha za mnoge zgodovinske spise in knjige, gledališke igre, pesmi in filme. Ivana se v zgodnjem otroštvu ni prav nič razlikovala od svojih vrstnic: bila je pobožna, dobro vzgojena, skromna in preprosta, opravljala je vsa običajna hišna opravila, pasla je živino svojega očeta in se ukvarjala s prejo. S trinajstimi leti pa je prvič zaslišala glas, v katerem je kasneje prepoznala glas nadangela Mihaela. Večkrat na teden jo je opominjal, naj gre na pomoč francoskemu kralju (prestolonasledniku), ki ga ogrožajo Angleži, in reši Francijo. Več let je skrivala ta svoja videnja, ko pa je dopolnila sedemnajst let, se je, po moško oblečena, na konju v popolni bojni opremi pojavila pred kraljem ter mu razložila svoj načrt in poslanstvo. Po oklevanju in preverjanju ji je kralj le dovolil, da je z majhno vojsko odšla v Orleans, ki ga je našla v brezupnem položaju. To ključno postojanko so Angleži uspešno oblegali, francoska vojska je bila popolnoma na tleh in samo še vprašanje časa je bilo, kdaj bo mesto padlo. Ivana se je najprej lotila reda med vojaki: vsi so morali opraviti življenjsko spoved, dala je odstraniti vse vlačuge, nato pa jih je povedla v zmago. Mesto je bilo osvobojeno, Angleži pregnani v beg, Ivana pa je z vojsko dosegala nove in nove zmage, ki so ponekod že mejile na pravi čudež. Na koncu je skupaj z zakonitim prestolonaslednikom Karlom VII. zmagoslavno vkorakala v Reims, kjer je bil le-ta okronan za kralja. S tem dejanjem naj bi se njeno poslanstvo končalo, a je zaradi kraljeve pasivnosti in lahkomiselnosti na lastno pest odšla branit Pariz. Bila je ranjena, ujeta in kot ujetnica prodana Angležem. Ti so jo pred inkvizicijskim sodiščem obtožili, da je čarovnica, vlačuga in čarodejka, ter jo pet mesecev zasliševali. Ves čas je bila vklenjena v verige, izpostavljena nasilju ječarjev, ni imela zakonitega zagovornika. Izid procesa in obtožba pa sta bili že vnaprej določeni. 30. maja 1431 so jo v Rouenu, komaj devetnajstletno, sežgali na grmadi. Kmalu po njeni smrti je papež Kalist II. proces obnovil in preklical sodbo. Aprila 1909 jo je papež Pij X. razglasil za blaženo, maja 1920 pa Benedikt XV. za svetnico.







Foto: SNG Opera in balet Ljubljana / Darja Štravs Tisu