Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Dva svetnika na evrskih kovancih ob vstopu Bolgarije v EU

Za vas piše:
P. R.
Objava: 12. 01. 2026 / 10:32
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 12.01.2026 / 15:51
Ustavi predvajanje Nalaganje
Dva svetnika na evrskih kovancih ob vstopu Bolgarije v EU
Bolgarski evro kovanci. FOTO: FB Evropska komisija v Sloveniji

Dva svetnika na evrskih kovancih ob vstopu Bolgarije v EU

Od 1. januarja 2026 je Bolgarija z vstopom v Evropsko Unijo uradno uvedla evro kot svojo valuto. Vsaka država evrskega območja ima pravico, da na hrbtni strani evrskih kovancev predstavi svojo identiteto. Nemčija se predstavlja z orlom, Irska s harfo, Slovenija pa s Prešernom in Triglavom.

Bolgarija je za svojo identiteto na evrskih kovancih izbrala tri motive: starodavna moč, duhovnost in razsvetljenstvo, je sporočila bolgarska nacionalna banka. Na kovancu za 1 € je upodobljen Sveti Janez Rilski, na kovancu za 2 € pa Sveti Paisij Hilendarski, oba svetnika Bolgarske pravoslavne cerkve. Na kovancu za 2 € je tudi napis »Bog ohrani Bolgarijo«.

Sveti Janez Rilski na kovancu za 1 €

 Sv. Janez Rilski, zavetnik Bolgarije in ustanovitelj samostana Rila na kovancu za 1 €. FOTO: Evropska centralna banka 

Po podatkih Bolgarskega nacionalnega radia je Sveti Janez Rilski (876–946) najpomembnejši bolgarski svetnik in zdravilec. Bolgarska pravoslavna Cerkev in verniki njegov god obhajajo 19. oktobra. Že pred uveljavo evra je od leta 1999 svetnik bil upodobljen na kovancu za en lev. Na kovancu za 1 € pa je upodobljen v habitu, s križem, zvitkom in svetniškim sijem.

Do približno 25. leta je živel kot preprost pastir, nato pa je sprejel meniško življenje in začel pridigati na različnih krajih, predvsem v času vladavine bolgarskega carja Petra I. Njegovo življenje je potekalo v obdobju naraščajoče družbene neenakosti, ki jo je prinesel razvoj fevdalnega sistema.

Svetnik je že v času svojega življenja užival izjemno spoštovanje med ljudmi. O njegovi duhovni avtoriteti priča tudi dejstvo, da je kralj Peter osebno prepotoval iz tedanje prestolnice Veliki Preslav do Rile, da bi se z njim srečal. Janez se je vladarju spoštljivo priklonil, vendar je zavrnil njegove darove v zlatu. Oznanjal je vero, ljubezen in upanje ter klical k ponižnemu in dostojanstvenemu življenju kot pripravi na večnost. 

Čudeži in ustanovitev Rilskega samostana

Ljudem v stiski je vedno pomagal, zdravil hude bolezni in storil številne čudeže. Eden od teh naj bi se zgodil tudi po njegovi smrti: ko so se njegove relikvije začasno znašle v Esztergomu na Madžarskem, tamkajšnji nadškof sprva ni priznal njegove svetosti, zaradi česar je izgubil govor. Ta se mu je povrnil, ko se je priklonil sv. Janezu.

Ob koncu življenja je Sveti Janez Rilski živel kot puščavnik v gori Rila ter tam ustanovil Rilski samostan.

Sveti Paisij Hilendarski na kovancu za 2 €

Sv. Paisij Hilendarski, ključna figura bolgarskega narodnega preporoda na kovancu za 2 €. FOTO: Evropska centralna banka 

Sv. Paisij na kovancu za 2 € ni prepoznaven kot menih ali svetnik. Poleg dveh evrov je na kovancu tudi napis »Bog ohrani Bolgarijo«. Pred uvedbo evra je bil njegov portret upodobljen na kovancu za 2 leva. 

Po navedbah SESDiva Sveti Paisij Hilendarski v Bolgariji velja za prvega zgodovinarja svojega naroda in prvega ideologa bolgarskega narodnega preporoda. Rodil se je leta 1722 v Samokovski škofiji v Bansku v zahodni Bolgariji, kot mladenič pa je odšel na goro Atos v samostan Hilendar, kjer je sprejel meniške zaobljube in postal hieromonah.

Paisijev prispevek k bolgarskemu narodnemu preporodu

Paisij je najbolj znan po svojem delu »Slovansko-bolgarska zgodovina« (1762), ki ga je dokončal v samostanu Zograf. S svojim delom je prebudil narodovo zavest o slovanščini in zgodovinskem izročilu Bolgarov ter svaril pred helenizacijo s strani grške duhovščine. V delu je izpostavil pomen vere, jezika in kulturne samobitnosti ter spodbudil idejo narodnega preporoda, ki je kasneje vodila k ustanovitvi šol, cerkve in obnove bolgarske državnosti.

Knjiga je bila sprva rokopis, ki se je širila od rok do rok, šele več kot stoletje pozneje pa je bila natisnjena. Paisijevo delo velja za temelj bolgarske nacionalne identitete in je še danes simbol duhovne in kulturne prebuditve naroda. Umrl je leta 1773.

Madarski konjenik – simbol bolgarske zgodovine na centih

Reliefna podoba Madarskega konjenika kot močan simbol bolgarske preteklosti na centih. FOTO: Evropska centralna banka

Rdeči centi (1, 2 in 5 centov) – in »nordijsko zlati« kovanci za 10, 20 in 50 centov so okrašeni z motivom Madarskega konjenika – v skalo vklesan relief iz 8. stoletja, poroča Evropska centralna banka. Konjenik, ki prebada leva, je pomemben simbol Bolgarije ter spada na Unescov seznam svetovne dediščine. Na vseh kovancih je prisotnih tudi dvanajst zvezd evropske zastave.

Nalaganje
Nazaj na vrh