Prvo berilo: Svetih je nad vsako število, Raz 7,2-4.9-14;
Ps 23;
drugo berilo: Sveti gledajo Boga, kakršen je, 1 Jn 3,1-3

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 5,1-12a)

Ko je Jezus videl množice, je šel na goro, in ko je sedel, so stopili k njemu njegovi učenci. Začel jih je učiti: »Blagor ubogim v duhu, kajti njih je nebeško kraljestvo. Blagor krotkim, kajti ti bodo deželo posedli. Blagor žalostnim, kajti ti bodo potolaženi. Blagor lačnim in žejnim pravice, kajti ti bodo nasičeni. Blagor usmiljenim, kajti ti bodo usmiljenje dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti ti bodo Boga gledali. Blagor miroljubnim, kajti ti bodo Božji otroci. Blagor tistim, ki so zaradi pravice preganjani, kajti njih je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti veliko je vaše plačilo v nebesih.«

Video razlaga za otroke

Človek, ki bi lahko bil

Piše: Jure Sojč

Potujoči portretist se je ustavil v vasici. K njemu je prišel vaški pijanec: raztrgan, umazan, neobrit. Želel je svoj portret. Slikar je dolgo delal. Toda ni slikal samo zanemarjenega obraza. Slikal je človeka, ki ga je slutil pod njim. Ko mu je pokazal sliko, je mož vzkliknil: »To nisem jaz!« Slikar mu je položil roko na ramo: »To je človek, ki bi lahko bil.«

Razlago evangeljskih odlomkov pripravlja duhovnik mariborske nadškofije Jure Sojč. FOTO: osebni arhiv

Na praznik vseh svetih Bog tudi nam pokaže takšen portret. Mi vidimo svoje napake in grehe, ki jih ponavljamo. On vidi človeka, kakršen lahko postanemo po njegovi milosti. Svetnik? Jaz? Prav ti. Svetost ni rezervirana za ljudi, ki imajo drugačno življenje. Namenjena je tudi nam, sredi našega življenja. Sv. Avguštin se je ob zgledu drugih spraševal: če so zmogli oni, zakaj ne bi tudi jaz?

Toda kakšen je ta portret? Jezus ga danes naslika z blagri. »Blagor ubogim. Blagor žalostnim. Blagor krotkim.« Čudna slika sreče! Mi bi rekli: blagor tistemu, ki ima dovolj denarja in ki ga nihče ne prizadene. Jezus pa pokaže ljudi, ki nimajo vsega v rokah. Zakaj? Ker sreča ni v tem, da nikogar ne potrebujem, ampak da moje življenje pripada Bogu. Ubogi v duhu to priznajo; usmiljeni in mirotvorci pa iz tega živijo.

Bodimo tudi mi nekomu roka, ki ga podpira.

Svetniki za sosednjimi vrati

Beseda »blagor« pomeni več kot dobro počutje. Človek je lahko nasmejan, pa v sebi prazen. Lahko joka, pa ve, da ga Bog ni zapustil. Jezus ne pravi, da je bolečina prijetna. Pravi, da tudi v bolečini nismo izključeni iz Božjega življenja. Solze niso dokaz, da nas Bog ne ljubi. Krotki bi lahko udaril nazaj, pa tega ne stori. Usmiljeni vidi napako, vendar človeka ne odpiše. Kdor je čist v srcu, ne igra dveh vlog: ene pred ljudmi in druge za zaprtimi vrati. To je Jezusov portret. On je živel, kar govori. Bil je krotek, usmiljen, preganjan. Na križu je odpustil. Zato nas blagri vabijo, naj mu postajamo podobni.

Večkrat se v krajevnem parku usedem na klop. Opazujem mlade družine in starejše, ki jih otroci pripeljejo na zrak iz bližnjega doma starostnikov. Rad si predstavljam, da so to »svetniki za sosednjimi vrati«, o katerih je govoril papež Frančišek. Ne poznam njihovih zgodb. Vidim pa roko, ki podpira negotov korak, in potrpežljivost z otrokom. Včasih v kom takoj prepoznam nekaj Kristusovega. Drugič ostanem pri zunanji podobi. Takrat se spomnim portretista: tudi jaz se moram naučiti gledati globlje. Svetost ima lahko obraz človeka, mimo katerega hodim vsak dan. Danes ga poglejmo pozorneje. Bodimo tudi mi nekomu roka, ki ga podpira. Začnimo doma, pri svojih najbližjih. Tako bo Kristusov obraz postajal viden tudi v nas.