Katoliška cerkev je ob prelomu leta slovesno odprla sveta vrata štirih osrednjih cerkva v Rimu, in v letošnjem letu v mestu pričakujejo več kot 30 milijonov obiskovalcev največjega romarskega dogodka v vesoljni Cerkvi - svetega leta. Poleg svetih vrat pa so v Rimu še številna »skrivna vrata«, ki jih je prav tako vredno obiskati: običajno so sicer zaprta, vendar se ob vljudnem poizvedovanju - in včasih za majhen prispevek - za romarje in turiste odprejo, pišejo vatikanski mediji.

Verjetno najbolj znan »poznavalski nasvet« za obiskovalce Rima je ogled nemškega kolegija, Campo Santo Teutonico, ob baziliki sv. Petra.

Verjetno najbolj znan »poznavalski nasvet« za obiskovalce Rima je ogled nemškega kolegija, Campo Santo Teutonico, ob baziliki sv. Petra. Če želite obiskati nemško pokopališče, se morate zjutraj odpraviti k švicarski gardi na Trgu sv. Uficija (Piazza del Sant'Uffizio) in prositi za dostop do Campo Santo. Cerkev in pokopališče sta dostopna vsak dan med 7. in 12. uro - dostop ni mogoč le ob sredah v času splošne avdience. Cerkev je zaprta še v mesecu avgustu. Čeprav je Campo Santo Teutonico na območju Mestne države Vatikan, ni del njenega ozemlja. Romarji iz nemško govorečega sveta so bili tu pokopani že v 8. stoletju. Kraj pripada več kot 500 let stari nemško govoreči »Bratovščini žalostne Matere Božje«.

Campo Santo Teutonico. FOTO: Johannes Müller/Wikipedia

Manj znani kotički bazilike sv. Petra

Naslednji poznavalski namig je le lučaj stran od nemškega kolegija. Če obiščete papeške grobnice pod baziliko sv. Petra in enega od tamkajšnjih stražarjev prosite za dovoljenje za obisk grobnice papeža Pija XII., se vam bo morda posrečilo videti eno najveličastnejših kapel v Vatikanu: Klementinsko kapelo (Cappella Clementina). Običajno je dostopna le med vodenimi ogledi ali posebnimi bogoslužji. Za oltarjem zlate kapele naj bi bil grob apostola Petra.

Cerkev sv. Gregorja. FOTO: Livioandronico2013/Wikipedia

Druga rimska skrivna vrata izvirajo iz časa Gregorja Velikega. Kdor se povzpne do cerkve sv. Gregorja (San Gregorio al Celio) v bližini Circus Maximus, se običajno znajde pred zaprtimi vrati. Dostop do svetišča je mogoč le skozi samostanska vrata. Ta so odprta vsak dan med 9. in 12. uro ter med 15.30 in 17.30. Če pozvonite in vam odprejo vrata, boste vstopili v dolg hodnik, ki vodi v notranjost cerkve. Že v prvi kapeli cerkve sv. Gregorja je majhen marmornat prestol, ki naj bi bil škofovski sedež papeža Gregorja Velikega (590-604).

Hiša škofovih staršev naj bi stala na mestu sedanje cerkvene stavbe. Na vrtu pred cerkvijo so tri kapelice. V eni od njih naj bi Gregor s svojo materjo uredil kuhinjo za uboge. V spomin na to izročilo so papeži tam na veliki četrtek do konca papeške države leta 1870 razdeljevali obroke.

Škofovski sedež papeža Gregorja Velikega. FOTO: Anthony M./Wikipedia

Za majhen prispevek ogled osupljive kapele

Približno 20 minut hoje od cerkve sv. Gregorja stoji cerkev Štirih kronanih svetnikov (Santi Quattro Coronati). Za vrati na drugem notranjem dvorišču pred cerkvijo je lesena loputa z zvonom. Pritisnite nanj in pokličite eno od tam živečih redovnic, ki vam bo za majhen prispevek odprla vrata srednjeveške kapele sv. Silvestra.

Kapelo sv. Silvestra si lahko ogledate od ponedeljka do sobote med 9.30 in poldnevom.

Bogato poslikan prostor je bil zgrajen v 13. stoletju. Zelo dobro ohranjene poslikave prikazujejo legendo o rimskem škofu Silvestru in cesarju Konstantinu: škof naj bi cesarju podelil zakrament sv. krsta, ta pa naj bi Silvestru podelil svetno oblast nad Rimom. Umetnostni zgodovinarji cikel poslikav označujejo kot papeško propagando, saj je na eni od fresk škof Silvester upodobljen na konju, medtem ko cesar Konstantin peš vleče konjeve vajeti. Kapelo sv. Silvestra si lahko ogledate od ponedeljka do sobote med 9.30 in poldnevom.

Kapela sv. Silvestra. FOTO: Lalupa/Wikipedia

Središče Rima, onkraj vrveža

Tik ob Panteonu, ki ga preplavljajo turisti, pa najdemo enega najtišjih krajev v središču Rima. Na Minervinem trgu (Piazza della Minerva) že stoletja domuje dominikanski red. Medtem ko so vrata njihove cerkve običajno na široko odprta, si pot v križni hodnik utre le peščica obiskovalcev.

Križni hodnik. FOTO: Alex Balzanella/Wikipedia

Če vstopite skozi zeleni portal ob glavnem vhodu v cerkev Santa Maria sopra Minerva, boste prišli do vrat, in na prošnjo vam vratarji vsak dan do 13. ure omogočijo dostop do velikega križnega hodnika. Ta navdušuje ne le zaradi bogato poslikanih prizorov iz Jezusovega življenja in pomembnih dominikancev: neštete podrobnosti vas vabijo, da se zadržite in raziskujete svet onkraj velemestnega vrveža. Po ostankih rimskih stavb pa se tu poleg priložnostnih turistov in menihov občasno sprehajajo tudi rimske mačke ...