Zapri
Iskanje

Sveto Rešnje telo in kri

Za vas piše:
Tereza Mohar
Objava: 31. 05. 2021 / 09:35
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 23.06.2021 / 12:09
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Sveto Rešnje telo in kri

Sveto Rešnje telo in kri
Praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi imenujemo tudi Telovo. FOTO: Tatjana Splichal.
Praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi letos obhajamo 3. junija.

Praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi imenujemo tudi Telovo. FOTO: Tatjana Splichal. 


Na četrtek po prazniku Svete Trojice v Katoliški cerkvi obhajamo poseben praznik v čast Presvetemu Rešnjemu telesu.

Kristusu, navzočemu v Svetem Rešnjem telesu, so kristjani z udeleževanjem pri evharistični daritvi in pri prejemanju svetega obhajila izkazovali Božje češčenje že od prvih časov krščanstva naprej.

Neposredno pobudo za uvedbo posebnega praznika je dala redovnica Julijana iz Liegea na osnovi razodetja, v katerem ji je Kristus naročil, naj stori vse, da bi bil praznik vpeljan.

Po daljših pogajanjih in nasprotovanjih je tamkajšnji škof Robert leta 1246 odredil obhajanje posebnega praznika v čast Presvetemu Rešnjemu telesu. Pod tem imenom se je praznik polagoma širil tudi drugod.

Obred praznične procesije z Najsvetejšim je bil določen v Rimskem obredniku leta 1614. Sprva je bila predvidena preprosta oblika sprevoda, kjer duhovnik nosi Sveto Rešnje telo in da ob koncu samo blagoslov. Kasneje pa se je v zvezi s procesijo razvil bogatejši obred, kakršnega še danes poznamo tudi pri nas.


Sprevod se ustavi pri štirih oltarjih, razvrščenih na prostem. Tam je vsakokrat oznanilo evangelija ter blagoslov z Najsvetejšim. FOTO: Tatjana Splichal.

Prvotni in najslovesnejši praznik Presvetega Rešnjega telesa je pravzaprav veliki četrtek, dan postavitve najsvetejšega zakramenta, imenovan tudi »rojstni dan keliha«. Toda spomin na Kristusovo trpljenje in neposredna bližina velikega petka nam nekako ne dovoljujeta, da bi se z vso veličino posvetili Kristusovemu največjemu daru.

Jezus je zakrament Svetega Rešnjega telesa postavil v prvi vrsti zato, da bi v daritvi svete maše, posebej združene s svetim obhajilom, ljudje vseh časov in krajev do konca sveta mogli na čim bolj življenjski način prihajati v stik z daritvijo na križu in bi tako postajali deležni sadov odrešenja. Zato je zelo primerno, da vsaj enkrat na leto izkažemo Božjemu Zveličarju slovesno in javno češčenje tudi s posebnim praznikom.


Besedilo v članku je delno povzeto po knjigi Leto svetnikov.

Preberite še: 
- Neprestana igra večnega podarjanja
- Krščevati danes
- »Šmarnica je moj najljubši cvet«
- Materi življenja

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh