V svetem letu potuje po vseh slovenskih škofijah in zamejstvu, dva dni pred največjim Marijinim praznikom, 13. avgusta, je razstavo odprl celjski škof Maksimilijan Matjaž. Odprtje je pospremil pesniško-glasbeni recital Marija, žena upanja.

Lepota človeka povezuje z Bogom, stvarstvom in sočlovekom

»Bog nas je ustvaril po svoji podobi, zato je lepota v človeku nekaj temeljnega, najbolj intimnega in resničnega, kar ga ohranja in povezuje – z Bogom, stvarstvom in sočlovekom. 

Smisel življenja »biti dober, delati dobro,« velja tudi v kontekstu umetniškega ustvarjanja.

Življenje je odraz in vsebina te lepote. Lepota življenja je sila, ki povezuje, je tisto, po čemer hrepenimo, je vse tisto, čemur pravimo ljubezen, veselje in mir. To so temeljni sadovi Svetega Duha, ki rojeva v človeku novo – Božje življenje. Bog je namreč Lepota – ker je Beseda in Ljubezen, ki se želi razodeti in podariti. Lepota je odraz ljubezni, ljubezen pa je hrepenenje po drugem, po sprejetju in sprejemanju, po darovanju. Takšna lepota res rešuje človeka in svet – in prebuja upanje,« je v katalog, ki spremlja razstavo, zapisal celjski škof Maksimilijan Matjaž.

O Mariji v upodabljajoči umetnosti, poeziji in glasbi

Razstave so se poleg celjskega ordinarija udeležili tudi upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek, stolni župnik Tadej Linasi in podžupanja mestne občine Celje Saša Kundih – slednja dva sta zbrane tudi nagovorila. 

Svetoletni razstavni projekt bo v Marijini cerkvi v Celju na ogled do 12. septembra.

Razstavo in umetnike je predstavila umetnostna zgodovinarka Bernarda Stenovec, v kratkih predavanjih pa sta o Mariji v upodabljajoči umetnosti razmišljala arhitektka Vera Klepej Turnšek in kipar Marjan Drev. Izbrano poezijo (Paula Claudela, Franceta Balantiča, Berte Golob, p. Pavleta Jakopa in drugih) na temo Marije sta brala župljana Karlina Praprotnik in Jernej Godnik. Z glasbo je večer obogatil ženski sestav Collegium Vocale Celje z dirigentko Bernardo Preložnik Kink in solistom Matevžem Kinkom.

Kulturni program ob odprtju razstave je bil tokrat posvečen Mariji. FOTO: K. H.

Presežna umetnost odraža skrivnost Božjega

Škof Maksimilijan Matjaž se je v nagovoru navezal na Jezusovo besedo učencem v Markovem evangeliju: »Vam je dana skrivnost Božjega kraljestva; tistim pa, ki so zunaj, se vse daje v prilikah, da gledajo, gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, poslušajo, pa ne razumejo, da se ne bi spreobrnili in jim ne bi bilo odpuščeno« (Mr 4,11-12). »Skrivnost Božjega, ki ga odraža vsaka presežna umetnost, je mogoče spoznavati samo prek odnosa, ko se pustiš nagovoriti klicu in stopiti vanj s svojim konkretnim življenjem. Stopiti v dialog pomeni vedno iti ven iz sebe k drugemu in k Drugemu, od kogar prejemamo življenje. Še posebej abstraktna umetnost, ki mu ne daje konkretnih podob, človeka sili, da prisluhne glasovom v sebi in se osebno opredeli do izzivov, ki ga nagovarjajo.«

Lepota življenja je sila, ki povezuje, je tisto, po čemer hrepenimo, je vse tisto, čemur pravimo ljubezen, veselje in mir.

Svetoletni razstavni projekt, ki bo v Marijini cerkvi v Celju na ogled do 12. septembra, sta idejno in organizacijsko zasnovali novinarka Ksenja Hočevar in umetnostna zgodovinarka Bernarda Stenovec, v sodelovanju z Galerijo Staneta Kregarja in Galerijo Družina. Razstavo spremlja katalog z reprodukcijami vseh razstavljenih del in s kratkimi predstavitvami avtorjev; vsak od njih je dodal še kratko misel o upanju, ki se mu je porodila pri izbiri dela za razstavo. Razstavi na pot pa so nekaj besed namenili tudi škofje vseh škofij v Sloveniji.

Razstava združuje dela 33 slovenskih likovnih umetnikov, ki so ustvarili ali iz svojega dosedanjega opusa izbrali vsak eno delo na temo upanja.

33 sodelujočih likovnih umetnikov

Razstava, na kateri sodelujejo akademski ustvarjalci Igor Banfi, Jože Bartolj, Evgen Bavčar, Katja Bednařik Sudec, Maša Bersan Mašuk, Lucijan Bratuš, Lojze Čemažar, Edo Dolinar, Marjan Drev, Klementina Golija, Herman Gvardjančič, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Azad Karim, Silva Karim, Andrej Kosič, Janez Kovačič, Sara Križaj, David Ličen, Mira Ličen, Nikolaj Mašukov, Matej Metlikovič, Žiga Okorn, Valentin Oman, Janko Orač, Tomaž Perko, Gregor Pratneker, Jurij Selan, Darko Slavec, Jošt Snoj, Veljko Toman, Klavdij Tutta in Lona Verlich, odseva zanimive poglede ustvarjalcev na izbrano tematiko, ki se odražajo tako v izbranem motivu upodobitve kot likovnem izrazu posameznega avtorja. Smisel življenja »biti dober, delati dobro,« velja tudi v kontekstu umetniškega ustvarjanja.