»V času karantene v letošnjem marcu sem našel na spletu prispevek 'Deset razlogov, zakaj je rožni venec tako učinkovit' ameriškega duhovnega voditelja Dwighta Longeneckerja. Močno me je nagovoril in zato smo ga prevedli in priredili, da bi ga uporabili ob mesecu rožnega venca,« uvodnik v novi – septembrsko-oktobrski – številki revije Beseda med nami začenja odgovorni urednik slovenske izdaje Franci Petrič.

Oktober je namreč mesec rožnega venca, ki ima v molitvi Cerkve posebno mesto in, kot je v Apostolskem pismu zapisal papež Janez Pavel II., »govori o Kristusovi skrivnosti«. Longenecker kot prve tri razloge zaučinkovitost rožnega venca navede, da zaposli našo voljo (»Bog nam daje voljo, da izbiramo med dobrim in zlim. Ta volja je sama po sebi močno orožje v duhovnem svetu. Zato nas hudi duh poskuša zasužnjiti in nam z zasvojenostjo onesposobiti voljo. Kadar se naša volja v molitvi združi s Gospodovo, se povežemo z njegovim virom moči.«), zaposli naše telo (»Kadar molimo rožni venec, uporabljamo telo. V rokah držimo jagode rožnega venca s križem. Če je mogoče, bi morali biti med molitvijo v posebnem položaju.«) in zaposli naše jezikovne sposobnosti (»Bog nam ni dal le telesa, temveč tudi govor. Imamo jezik, da ga slavimo. Imamo glasilke in dih, da govorimo in pojemo. Zato bi morali rožni venec moliti na glas, premikati ustnice.«).

Tokratna Beseda med nami prinaša razmišljanja za vsak dan za september in oktober ter nas spodbuja k hvaležnosti. Septembrski esej izpostavlja, da je svetost namenjena vsem nam. Celotni esej si preberite v novi številki Besede med nami, nekaj poudarkov iz njega pa v nadaljevanju:

Foto: Arhiv Bohkov kotek


»Zgledi svetosti, ki se zdijo nedosegljivi, nam ne bi smeli jemati poguma. Nekatera pričevanja so nam morda lahko v pomoč in navdih, vendar ni nujno, da bi jih posnemali, kajti to bi nas vodilo proč od posebne poti, ki nam jo je namenil Gospod.

Pogosto nas mika misel, da je svetost namenjena samo tistim, ki se lahko oddaljijo od vsakdanjih stvari in si vzamejo veliko časa za molitev. To ne drži. Vsi smo poklicani v svetost, tako da živimo v ljubezni in pričujemo z vsem, kar delamo, kjerkoli se že znajdemo.

Svetost, h kateri nas kliče Gospod, bo rasla z majhnimi dejanji. Navajamo primer: ženska gre po nakupih, sreča sosedo in steče pogovor. Kmalu začneta opravljati, toda v srcu si misli: 'Ne, o nikomer ne bom grdo govorila.' To je korak naprej v svetosti.

Ne bojmo se svetosti. Ne bo nam ukradla moči, živahnosti ali veselja. Nasprotno, postali bomo to, kar je imel v mislih Oče, ko nas je ustvaril. Zvesti bomo svojemu najglobljemu jazu. Zanašanje na Boga nas osvobodi vsakršne oblike suženjstva in nam pomaga prepoznati svoje veliko dostojanstvo.«

Celoten esej si preberite v novi številki revije Beseda med nami. Iz prejšnjih številk:

- Gospodar našega časa

- Beseda je navdih

- V čolnu z Jezusom

- 20 let revije Beseda med nami