Po švicarskem referendumu o poostritvi zakonodaje o azilantih, na katerem so zmagali zagovorniki 'trde roke', v tamkajšnjih Cerkvah vlada precejšnja prizadetost. Kot so pojasnili predstavniki Švicarske škofovske konference, izid referenduma pomeni 'izziv za Cerkev, da bo z besedo in dejanji vedno znova spominjala, kako iskalci azila v prvi vrsti ne predstavljajo problema, ampak problem sami imajo'. Cerkve si morajo prizadevati 'za rešitev tega problema v vsakodnevnem življenju, tako na notranje- kot tudi na zunanjepolitičnem področju'.

Zagovorniki poostritve zakona o azilantih so na referendumu zmagali s skupno 78,4 % dobljenih glasov, zmago pa so slavili v vsh kantonih. Poostritev zakona predvideva, da lahko brez privolitve pristojnega kantona ali pristojne krajevne skupnosti zvezni domovi za azilante posameznikom zavetje nudijo največ tri leta. V prihodnosti iskalcem azila ne bo več dovoljeno dovoljenja za bivanje v Švici pridobiti na švicarskih veleposlaništvih v tujini. Švica tako po novem sodi v večino evropskih držav, ki te možnosti več ne ponuja. Poleg tega ugovor vesti pri ravnanju z orožjem ni več zadosten razlog za pridobitev azila. Slednje bo prizadelo predvsem Eritrejce, med katerimi je več kot 90 % prošenj za azil izdanih na tej podlagi.

Iskalce azila, ki ogrožajo javno varnost ali motijo red in mir v azilskih centrih, lahko vlada premesti v posebna središča. Kje bodo ta središča odprli, je zaenkrat še odprto vprašanje. V pripravi so že številne spremembe, v veljavo pa naj bi stopile do konca septembra 2015.

Cerkve v Švici so pred glasovanjem jasno zavrnile 'nujne spremembe zakona o azilantih', ki so jih spodbujali njihovi pobudniki. Kot so pojasnili njihovi predstavniki, so spremembe v nasprotju z bistvom pravice do azila, torej zaščite preganjanih.

Odkar je bil leta 1981 v Švici sprejet zakon o azilantih, je ta doslej doživel že deset poostritvenih revizij. Kot poudarjajo cerkveni predstavniki, pa poostritve ne morejo spremeniti dejstva, da so ljudje, ki v Švici prosijo za azil, prisiljeni zapustiti svojo domovino.

Foto: arhiv Družine