Švicarski parlamentarci so z jasno izraženo večino zavrnili ljudsko pobudo ‘Proti gradnji minaretov’. Po zveznem svetu je enako odločitev sprejel tudi narodni svet. Člani prve zbornice švicarskega parlamenta so sicer potrdili, da je ljudska pobuda formalno veljavna, vsebinsko pa so jo z veliko večino zavrnili.

Nasprotniki pobude so svojo odločitev utemeljili z besedami, da splošna prepoved gradnje minaretov na kocko postavlja mir med različnimi veroizpovedmi in je v nasprotju z osnovnimi zagotovljenimi človekovimi pravicami, saj pomeni diskriminacijo verske manjšine. To pa je skrajno ponižujoče, podžiga sovraštvo in verski radikalizem ter škoduje mednarodni podobi Švice.

Pred glasovanjem je v parlamentu potekala peturna vročekrvna razprava med nasprotniki in zagovorniki pobude. Zgovorniki so poudarili, da njihovo glasovanje ni usmerjeno proti verski svobodi na splošno, šlo naj bi ‘izključno za minarete, ki v Švici niso zaželjeni, saj ne predstavljajo verskega simbola, pač pa pomenijo simbol politične moči’.

Pobudo je vložila skupina politikov Švicarske ljudske stranke in Demokratične zveze na podlagi 113.000 zbranih podpisov v lanskem poletju. Zahtevajo, naj se 72. člen švicarske zvezne ustave, ki ureja odnose med državo in cerkvijo, dopolni z naslednjim stavkom: ‘Gradnja minaretov je prepovedana.’.

O izidu ljudske pobude bodo Švicarji odločali na referendumu. Vsebinska zavrnitev pobude v zveznem in narodnem svetu tega ne preprečuje. V švicarskem političnem sistemu velja parlamentarna odločitev o ljudski pobudi zgolj kot priporočilo za državljane z vollno pravico.

Proti pobudi zoper gradnjo minaretov se je lanskega oktobra jasno izrazila državna politična komisija švicarskega narodnega sveta, večkrat pa so ji nasprotovali tudi predstavniki različnih cerkva.