Tabor, kjer petje rodi prijateljstvo

Skoraj 100 otrok in mladih, starih med 10 in 15 let, se je letos odločilo, da bodo prvi teden počitnic preživeli v objemu glasbe. Udeležili so se Slovenskega otroškega zbora (SOZ): pevskega tabora, ki se je že 25. leto zapored pod vodstvom umetniškega vodje Damijana Močnika odvil v prostorih Zavoda svetega Stanislava v Šentvidu v Ljubljani. Letošnja novost tabora je bil Slovenski fantovski zbor, namenjen fantom po mutaciji glasu. Dan v ritmu petja Dan udeleženca Slovenskega otroškega oziroma fantovskega zbora je običajno precej poln najrazličnejših aktivnosti, predvsem pa petja. Ob 7.30 ga zbudi budnica, ki jo pripravijo animatorji. Potem pozajtrkuje, čim lepše pospravi svojo sobo, nato pa pohiti na forum – dvorišče, kjer svoje telo do konca zbudi pri jutranji telovadbi. Na običajen dan mladega pevca navadno čakajo kar štiri pevske vaje, med katerimi so razporejeni malice, kosilo in večerja, prosti čas, različne delavnice ter veseli večer. Čeprav se zdi, da je urnik zelo natrpan, udeleženci poudarjajo, da teden mine presenetljivo hitro in da zaradi pestrega dogajanja telefon skoraj ni potreben. Pevske vaje so, kot bi verjetno pričakovali, glavni del pevskega tabora. Letos jih je vodilo pet zborovodij, na njih pa se otroci in mladostniki naučijo vrsto večglasnih skladb različnih žanrov – od zahtevnejšega zborovskega repertoarja, pa vse do slovenskih zimzelenih popevk, pesmi iz muzikalov in animiranih filmov ter priredb sodobne pop glasbe. Zelo pomemben in nepogrešljiv del pevskih vaj sta tudi upevanje ter učenje vokalne tehnike. Več ur petja dnevno namreč ni malo in brez pravilnega načina bi udeleženci že zdavnaj ostali brez glasu! Več kot le petje Da intenzivne vaje kljub zahtevnosti predstavljajo enega najlepših delov tabora, je povedal David, ki se je SOZ-a letos udeležil že petič: »Marsikdo bi si mislil, da je teden vsakodnevnega večurnega petja takoj po koncu šolskega leta zelo naporen, in imel bi prav. A vsak kanček vložene energije je vreden te izkušnje. Ob koncu tedna ni lepšega občutka, kot da ponosno odpoješ pesmi, za katere si ves teden trdo delal.« Podobno je razmišljala tudi udeleženka Tija: »Vsako leto se naučimo veliko novih pesmi, izboljšamo pevsko tehniko, se družimo z vrstniki in sodelujemo pri številnih zanimivih dejavnostih. Posebej mi je všeč, da pojemo v različnih jezikih. Čeprav so vaje včasih dolge in zahtevne, dirigenti vedno poskrbijo, da ostanejo zanimive.« Vrhunec tedna sta zaključna koncerta, na katerih mladi pevci pokažejo, kaj so se naučili v le nekaj dneh intenzivnih vaj. Eden od nastopov tradicionalno poteka v Slovenski filharmoniji, kar je za mnoge posebno doživetje. Med prostim časom se udeleženec SOZ-a druži z že znanimi prijatelji, spoznava nove, z njimi igra biljard, ročni nogomet in družabne igre ali pa odmor izkoristi za počitek, med katerim si nabere energijo za nadaljevanje dneva. Prav nova prijateljstva so po besedah mnogih največja vrednost tabora. To je poudarila tudi Klavdija, ki se je letos zaradi starostne omejitve SOZ-a udeležila zadnjič: »Na prvi SOZ sem prišla z veliko skrbmi, saj sem mislila, da gre za tabor, kjer ves čas samo poješ. Zelo hitro sem ugotovila, da je SOZ veliko več kot to – je prava izkušnja. Poleg petja potekajo delavnice, velika igra, zabavni večeri, ostane pa tudi čas za druženje. Teden tako mine neverjetno hitro.« Animatorji v akciji Kakšen pa je animatorjev dan? Čeprav se ne pripravlja na koncerte, ni njegov urnik nič manj poln kot urnik udeležencev. Poleg tega, da zjutraj preveri, ali so vsi njegovi varovanci zbujeni, oblečeni, umiti in siti ter pridejo točno na jutranjo telovadbo, je med njihovo prvo pevsko vajo njegova naloga tudi ravno prav strogo in zelo pravično ocenjevanje sob. V nadaljevanju dneva je prisoten na pevskih vajah, kjer poskrbi za otroke, ki se ne počutijo dobro in potrebujejo malo svežega zraka, pripravlja pripomočke za aktivnosti, ki ga v tednu še čakajo, načrtuje veliko igro, veseli večer in delavnice ter skrbi, da se imajo vsi otroci lepo. Na letošnji veliki igri so skupine udeležencev izpolnjevale različne naloge ter se nato s figuricami pomikale po notnem črtovju, na veselem večeru pa so se otroci lahko predstavili s svojimi raznovrstnimi talenti, med drugim tudi s plesom, čaranjem in ventrilokvizmom – govorjenjem iz trebuha. Tudi delavnice so bile zelo raznolike – mladi pevci in pevke so se med drugim lahko udeležili delavnice krašenja piškotov, izdelovanja cofkov in nakita, branja pod krošnjami, pa tudi športne in botanične delavnice. Prav animatorje udeleženci pogosto izpostavijo kot enega ključnih razlogov, da se na SOZ radi vračajo. Spomini, ki ostanejo Raznolikost programa je bila všeč tudi udeleženki Ajdi: »Na SOZ sem se letos vrnila že tretjič, predvsem zaradi posebnega vzdušja in prijateljstev, ki nastanejo ob skupni ljubezni do petja. SOZ ne prinese le pevskega znanja, temveč tudi čudovite spomine in prijateljstva za vse življenje.« Podobno je svoje izkušnje strnila tudi Nika: »Na SOZ sem se vsako leto vračala zaradi novih pesmi, predvsem pa zaradi ljudi. Vsako leto je bilo nekaj posebnega – letos so veliko igro obogatili z vodnimi izzivi, ki so poskrbeli za še več smeha in zabave. SOZ bi priporočila vsakemu otroku, ki rad poje, saj tam pridobi veliko pevskih izkušenj, spozna nove prijatelje in ustvari spomine, ki ostanejo za vedno.«

Dostop do članka (47174)

Tabor, kjer petje rodi prijateljstvo

Tabor, kjer petje rodi prijateljstvo

Dan v ritmu petja

Creedo: spoznavanje vere prek igre

Marijino življenjsko vodilo

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.