Ljubenska potica družine Brgles iz Savine pri Ljubnem ob Savinji. VIR: družina Brgles

Ljubenska potica je sinonim za figuralno oblikovane cvetnonedeljske butare, ki so edinstvene v Sloveniji in širše v Evropi. Figuralni unikatni rokodelski izdelki so poleg splavarstva najpomembnejša sestavina zavesti o krajevni pripadnosti.

Od nekdaj velja, da so prave ljubenske potice tiste, ki so narejene doma iz naravnih spomladanskih materialov, kot so sveže zelenje, lubje, šibe in plodovi. Ustvarjalci potic danes v domačih delavnicah uporabljajo tudi stroje, kar je tej navadi vneslo pridih sodobnosti, hkrati pa vneslo večje možnosti za ustvarjalnost in kompleksnejše končne izdelke.

Izdelovanje ljubenske potice, sin Tomaž in oče Tadej Brgles. VIR: družina Brgles

Izdelovanje potic je trdno zasidrano v zavesti Ljubenčanov

Izdelovanje potic je trdno zasidrano v zavesti Ljubenčanov in pomembno vpliva na prepoznavnost kraja. Ohranitev te dediščine je bistvenega pomena za Ljubno ob Savinji in njegove prebivalce, ki so jim potice simbol načina življenja in poleg splavarstva glavna prvina kulturne identitete. Znanje o izdelovanju prenašajo na mlajše generacije. Potice postajajo del krajevne turistične ponudbe, na cvetno nedeljo si pridejo to posebnost vsako leto ogledat številni obiskovalci iz različnih krajev Slovenije. O izdelovanju in pomenu te ljubenske posebnosti sem se pogovarjal s Tadejem Brglesom iz Savine pri Ljubnem ob Savinji.

Tadej Brgles FOTO: Ivo Žajdela

Od kdaj delate ljubenske potice?

Ljubenske potice izdelujem že iz otroštva, saj je to družinska tradicija, ki jo vsi z veseljem ohranjamo. Že kot mlad fantič sem rad pomagal staremu očetu pri izdelavi potic. Kaj hitro pa sem začel manj zahtevne potice izdelovati tudi sam. S pridobivanjem izkušenj sem se rad lotil tudi česa malo bolj zahtevnega, kar mi je vedno predstavljalo izziv in na koncu dober rezultat. Ko spremeniš svojo idejo v potico lahko izdelaš marsikaj zanimivega. V veliki meri sem se vedno trudil iskati ideje, ki še niso bile uporabljene, kar pa je kar zahtevno. Večinoma zato, ker vsako cvetno nedeljo vidimo veliko različnih upodobitev v naših ljubenskih poticah.

Tomaž Brgles z ljubensko potico. VIR: družina Brgles

Kako se spomnite svoje mladosti, kako je bilo z izdelavo potic takrat?

Cvetno nedeljo sem kot otrok vedno komaj čakal. Že nekaj tednov prej smo v družinskem krogu delili najrazličnejše ideje. »Kaj bomo meli pa letos za potico?« je bilo kar velikokrat slišano vprašanje. Zanimivo je bilo tudi samo zbiranje materiala, ki pa ne raste kar na domačem vrtu. Tako smo se odpravili tudi v gozd ali po soseski, kjer smo zbrali vse potrebno. Skrbno smo nabrali najlepši material in se lotili izdelovanja. Takrat doma nismo imeli mizarskih strojev, zato smo potice izdelovali samo z ročnim orodjem: ročna žaga, nož, škarje, klešče ... Kot si lahko mislite, je izdelovanje trajalo dlje časa, pa tudi izdelki so bili preprostejših oblik. Vedno pa je to predstavljalo družinsko druženje in sodelovanje, moški smo naredili potico, ženske pa so jo okrasile s šopki iz bršljana, božjega lesa, tise ... Že takrat mi je veliko pomenilo, da imamo na Ljubnem ta zanimivi običaj, da ne izdelujemo navadnih butar, ampak motive, takšne ali drugačne.

Tomaž Brgles z ljubensko potico. VIR: družina Brgles

Kako je danes, so kakšne spremembe, odnos do običaja?

Tudi danes izdelovanje potic združuje našo družino in pri tem vsi radi sodelujemo. Res je, da sama izdelava potic vzame veliko manj časa, kot ga je včasih, zaradi vseh mizarskih strojev, s katerimi si pomagamo. Ker se ukvarjam s kiparjenjem z motorno žago, v izdelovanje potic vključujem tudi to. Najprej na grobo oblikujem izdelek, ki ga nato še dovršimo. Na primer, oblikujem zajca, ki ga nato oblepimo z mačicami, da izgleda kot pravi kožušček.

Brglesova otroka z ljubensko potico. VIR: družina Brgles

Na Ljubnem je odnos do običaja zelo živ. Skoraj vsaka družina se potrudi, da k blagoslovitvi prinese pravo ljubensko potico in veliko krajanov nas je na to zelo ponosnih.

Brglesova otroka z ljubensko potico. VIR: družina Brgles

Opišite izdelavo ljubenske potice. Kaj je zanjo značilno, kaj vse vsebuje?

Za ljubensko potico naberemo osnovne obvezne sestavine: les ive, meke, drena, po potrebi se za osnovo izdelka uporabi tudi kakšna druga vrsta lesa iz domače drvarnice. Od zelenja pa se pripravi: bršljan, tisa, božji les. Ko je material za izdelavo pripravljen, se lotimo dela, najprej izdelamo osnovo, odvisno od ideje, če izdelujemo recimo kakšno žival, je primerno, da je postavljena na nek podstavek. V takšnem primeru pripravimo leseno ploščo, ki jo lahko oblepimo z listi bršljana, tako dobimo lepo zeleno podlago. Iz lesa izrežemo osnovno obliko živali, ki jo prav tako oblepimo z različnimi naravnimi materiali, za živali s kožuhom lahko uporabimo žagovino, za pernate živali pa izdelamo oblike peres iz lesa ali skorje ive. Izdelano žival pritrdimo na podstavek, dodamo še kaj zelenja, šopke iz tise in božjega lesa, da tako damo potici bogatejši videz. Ob izdelavi orodja ali drugih simbolov laže uporabimo samo obvezne sestavine potice. Na primer, ko izdelamo kelih, ga lahko v celoti spletemo iz šib meke. Za pletenje se meka prepolovi, tako je lažje plesti, ker je tanjša in ne poka ob zvijanju. Meka je rumene barve, zato kelih po barvi izgleda kot pravi. Dodamo še zelenje, potico pa poživijo tudi rdeče bunkice božjega lesa. Skratka, izdelava je povsem odvisna od ideje, kakšno potico bomo imeli.

Ljubenska potica družine Brgles. VIR: družina Brgles

Ali je ljubenska potica zaščitena kot kulturna dediščina?

Ljubenske potice so živa kulturna dediščina, po kateri je naša občina poznana. So nekaj unikatnega in ljudem zanimivega, nam krajanom pa pomembna sestavina zavesti o krajevni pripadnosti. Pri ohranitvi naše dediščine je veliko prispeval rajni župnik Martin Pušenjak, ki je zelo spodbujal nas krajane k izdelovanju potic. Organiziral je tudi delavnice, kjer so starejši skupaj z otroki izdelovali potice, kar je v veliki meri pomagalo pri ohranjanju običaja in prenašanju izdelave na mlajše rodove. 21. februarja 2013 so sprejeli odlok o razglasitvi izdelovanja potic za živo mojstrovino državnega pomena.

Ljubenska potica družine Brgles. VIR: družina Brgles

Koliko ljudi jo izdeluje v Ljubnem?

Na Ljubnem je precej izdelovalcev potic, čar izdelave je prav to, da si potico izdela vsak sam oziroma v krogu družine ali prijateljev.

Ljubenska potica družine Brgles. VIR: družina Brgles

Sodelujejo tudi mlajši?

Pri izdelavi potice zelo radi sodelujejo tudi najmlajši, saj jim to predstavlja izziv, hkrati pa urijo svoje spretnosti in se tako ta običaj prenaša iz roda v rod. Vsak mlad, ki starejšim pomaga pri izdelavi potic, ima hitro željo, da potico izdela v celoti sam. Lepo jih je videti, kadar so ponosni na svoj izdelek.

Ljubenska potica družine Brgles. VIR: družina Brgles

Tudi vaš sin jo izdeluje? Od kdaj, izdela svojo?

Kot sem že omenil pri procesu, od ideje do izdelka sodeluje celotna družina. Tako sin, kot tudi hčerka, sta hitro pograbila priložnost za učenje in izdelavo nekaj svojega. Za izdelavo sta jih, tako kot mene, navdušila njun pradedek in dedek, ki sta svojo zavzetost in predanost predala na nas. Tudi mama vedno sodeluje pri idejah in »krenčanju« končnih izdelkov, zdaj smo za izdelavo navdušili še mojo ženo, ki ne prihaja iz naših krajev, a so ji potice z leti zlezle pod kožo.

Zdaj, ko sta otroka že večja, svojo potico v veliki meri izdelata že sama, tu in tam pa priskočim na pomoč. Njune ideje me vsako leto znova presenečajo, saj tudi meni včasih zmanjka idej. Že, ko sta bila še čisto majhna, sta res pridno sodelovala pri izdelavi, potice pa sama izdelujeta že iz osnovnošolskih dni. Ni lahko naštudirati, kaj bi izdelal, da bi bilo nekaj novega, še ne videnega in sem vesel, ko prileti sin in reče: »Ati daj mi na grobo zmotorkaj traktor john-dere!« »Hm ... ja ... okej ...,« pa je že akcija. Jaz izrežem grobo obliko, on pa izdela iz ive še kolute za kolesa, traktor oblepi z bršljanovimi listi, da je ta še original zelene barve, iz vejic meke oblikuje kabino, in še vse ostale dodatke na traktorju. Hčerka je med kelnarjenjem v Mozirskem gaju dobila idejo, da bo za potico imela pladenj z aktualno pijačo, ginom, narezal sem ji kolute za kozarce in steklenico, ona pa je na kolutih izrezala vzorce, značilne za kozarce omenjene pijače, ter okrasila še drugo. Med postavitvijo na pripravljen lesen pladenj je dobila še idejo, da se je eden od kozarec prevrnil in polil po pladnju, kar je izpadlo še bolj zanimivo, za razlito vsebino je uporabila cvetove resja.

V glavnem, ni se nam treba bati, da bi se izdelava potic pri nas kdaj ustavila.

Ljubenska potica družine Brgles. VIR: družina Brgles

Kaj vam pomeni ta običaj?

Ta običaj nas vsako leto znova povezuje k ustvarjanju nečesa novega. Ob veliki količini obveznosti, ki nas obkrožajo vsak dan, je čas približevanja cvetne nedelje, čas, ko odložimo drugo delo na stran in se posvetimo izdelovanju potic. Zelo sem vesel, ko na cvetno nedeljo v cerkvi pri blagoslovu vidim veliko ljubenskih potic, kar pomeni, da se običaj na Ljubnem ohranja.

Letošnje ljubenske potice družine Brgles. VIR: družina Brgles

Župnik Viki Kosec: ohranjajo bistvo skupnosti, zvestobo Bogu in ljudem

Župnik Viki Kosec, Luče. FOTO: Ivo Žajdela

Tadej Brgles iz Ljubnega ob Savinji je ponosen mož, predan oče, srčen vernik in z veseljem kmet, ki mu največ pomeni družina. Z ljubeznijo do tradicije ustvarja ljubenske potice, butare za cvetno nedeljo, ki so simbol vere, domačnosti in skupnosti. Vsako potico oblikuje iz naravnih materialov, brina, pušpana in sadja, z veliko skrbnostjo ter s spoštovanjem do prednikov. Zanj je to več kot običaj, je način kako ohranja dediščino, povezuje družino in utrjuje vero. Blagoslovitev potic na cvetno nedeljo pomeni začetek velikega tedna. Tadej verjame, da s tem ohranja bistvo skupnosti, zvestobo Bogu in ljudem.

Helena Ložar Podlogar, Cvetnonedeljske butare, Mavrica, 1. 4. 2009

Janez Modic, Cvetna nedelja, Naša luč, 1. 3. 2002

Špela Šimenc, Pozabljeni velikonočni običaji, velika noč, Gorenjski glas, 24. 3. 2026

Ljubenska potica družine Brgles. VIR: družina Brgles

1/21