Tema je povezana s pomembnim dogajanjem leta 1990. Aprila 1990 smo imeli demokratične volitve, prve po 45 letih komunističnega režima, ki svobode in političnega pluralizma ni dopuščal. Stare sile, v tem primeru predvsem Jugoslovanska ljudska armada (JLA) so imele novo oblast, takrat koalicijo Demos, za velikega nasprotnika.

Izkoristili so čas prenosa oblasti v prvi polovici maja 1990, ko nova Demosova vlada še ni bila imenovana oziroma še ni operativno prevzela vodenja vlade. Vodilni v Republiškem štabu Teritorialne obrambe (RŠTO), preverjeni komunisti (komandant RŠTO generalpodpolkovnik Ivan Hočevar in načelnik RŠTO generalmajor Drago Ožbolt), so v sodelovanju z varnostnimi organi JLA pohiteli in od 15. maja vodili akcijo premeščanja orožja Teritorialne obrambe iz »civilnih« skladišč vojašnice JLA.

Knjiga se iz nerazumljivega razloga ne ukvarja s to akcijo razorožitve slovenske Teritorialne obrambe. Zakaj je tako, mi se morali vprašati mnogi.

Šestnajst občinskih štabov TO je »premestitev« orožja zavrnilo

Premik orožja iz skladišč TO, v resnici razorožitev TO, v vojaške objekte JLA je po občinskih štabih TO potekal zelo različno.

Čeprav je bilo v ukazu zahtevano takojšnje skladiščenje orožja v skladišča JLA ter da mora predaja potekati v popolni tajnosti, 16. poveljnikov občinskih štabov TO (OŠTO) in 30. razvojna skupina 27. zaščitne brigade TO tega niso upoštevali in orožja niso oddali.

Po 18. maju 1990 sta republiška sekretariata za obrambo (Janez Janša) in notranje zadeve (Igor Bavčar) s svojimi usmeritvami, ki so jih štabi TO v juliju in avgustu 1990 začeli tajno dobivati preko projekta Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ; Anton Krkovič), uspela vzpostaviti tajno in zaupanja vredno obrambno strukturo.

Začela se je ena najbolje organiziranih akcij skladiščenja orožja na skrivne lokacije po celi Sloveniji.

Tudi iz objektov JLA je bilo nekaj orožja in streliva odpeljano na skrivaj, na različne načine. Občinski štabi TO so namreč še vedno imeli dostop do orožja, ki je bilo skladiščeno v objektih JLA, le opravičljiv razlog so morali imeti.

Hranitelji orožja v tajnih skladiščih so veliko tvegali

Orožje, ki ni bilo oddano, in izvzeto orožje, ki se ni vračalo v skladišča, ki so jih varovali pripadniki JLA, so potem skladiščili na tajnih lokacijah, za katere so vedeli le nekateri posamezniki znotraj občinskih štabov TO in tisti, ki so bili pozneje vključeni v MSNZ.

Tajna skladišča so bila pri zasebnikih, v podjetjih, v raznih organizacijah in podobno.

Vsi, ki so orožje in strelivo vzeli na hranjenje, so to naredili brez ustreznih dokumentov, največkrat le na osnovi poznanstva in zaupanja do pripadnikov štaba, ki jih je za to prosil.

Ti hranitelji orožja v tajnih skladiščih so pri tem veliko tvegali, saj v primeru, da bi bilo to orožje odkrito, niso imeli nobenega pravnega varstva za svoja dejanja. V tistem času je bilo to izredno pogumno dejanje.

Spominska plošča tajnega skladišča orožja Teritorialne obrambe v stavbi podjetja Rotomatika v Idriji, postavljena oktobra 2017. Vir: splet

Vseh tajnih skladišč orožja in streliva je bilo okrog 600

Vseh tajnih skladišč orožja in streliva je bilo okrog 600. V spominskem zborniku jih je navedenih 520, seznam pa ni popoln, saj za pet občinskih štabov TO na območju Ljubljane Vladu Žgeču ni uspelo pridobiti podatkov.

Manjkajo pa tudi še podatki za dva občinska štaba TO. Na območju mesta Ljubljana naj bi bilo okrog 50 tajnih skladišč orožja in streliva.

V preteklih letih so na objekte tajnih skladišč namestili že veliko spominskih plošč, da bi se ohranil zgodovinski spomin na to obdobje priprav na osamosvajanje Slovenije. Vsa skladišča bo s spominskimi ploščami težko opremiti. Nekaterih objektov več ni, ker so bili porušeni. Nekateri so spremenili lastnika, novi lastniki pa ne čutijo potrebe po tem.

Zbiranje podatkov je bila težka naloga

Avtor in urednik knjige Vlado Žgeč, tudi aktivni udeleženec in veteran vojne za Slovenijo 1991, se je lotil težke naloge, da pripravi kar najbolj natančen seznam posameznikov in tajnih lokacij skladišč orožja TO, ki ni bilo predano v skladišča JLA ali pa je bilo izvzeto iz teh skladišč.

Z njo je uspel odtrgati pozabi nadvse pogumna in nesebična dejanja ter jih ohraniti v zgodovinskem spominu. Knjiga bo tudi dragoceno gradivo za kasnejše proučevanje zgodovinarjev.

Spominska plošča tajnega skladišča orožja milice leta 1990–1991 na Zlatem Polju pri Kranju. Vir: splet

Zbornik Vezisti in zveze

Zveza slovenskih častnikov, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza policijskih društev Sever ter Društvo radioamaterjev in vezistov so izdali zbornik z naslovom Vezisti in zveze. Ob 30-letnici Republike Slovenije.

Zbornik ni le zajeten (868 strani), ampak je tudi vsebinsko bogat. Zahtevno uredniško delo je opravil generalmajor Alojz Šteiner.

92 prispevkov v zborniku je oblikovalo 51 avtorjev različnih generacij in struktur.

Zbornik je razdeljen na devet vsebinskih delov oziroma poglavij. Prvi del sestavljajo popotnice zborniku z nagovori načelnika Generalštaba Slovenske vojske, predsednikov domoljubnih in veteranskih organizacij ter zapisom urednika Vezistu v spomin.

Razvoj upravnih zvez

Drugi del z naslovom Zgovorna razvojna pot v 18 prispevkih prikazuje razvoj upravnih zvez, zvez milice in notranjih zadev ter zvez skozi razvojna obdobja Teritorialne obrambe, zaščito v prenosu informacij in rešitve pri kriptozaščiti, elektronskem izvidništvu in protielektronskem delovanju ter vojaško elektronsko industrijo na Slovenskem do osamosvojitve.

Tu so še prispevki o kadrih, od republike do občine, in prispevka o usposabljanju in ocenjevanju bojne pripravljenosti na področju zvez. Zanimiv je zapis o prvem nakupu radijske opreme Racal v tujini pred 50 leti.

Prispevek vezistov k osamosvajanju Slovenije

Tretji del zbornika je namenjen opisom prispevkov vezistov k osamosvajanju Slovenije. Takšen je tudi naslov tega poglavja, ki vsebuje 13 prispevkov, od zvez vrhovnega poveljnika oziroma predsednika Predsedstva Republike Slovenije, prek komunikacijskih povezav in komuniciranja v Republiški koordinaciji, do upravnih zvez, zvez milice in notranjih zadev ter zvez Teritorialne obrambe v prelomnem času 1990–1991.

Zanimiv je prispevek o spremljanju zvez JLA med pekrskimi dogodki in osamosvojitveno vojno.

Splošnim opisom sledijo prispevki o zvezah in izkušnjah vezistov na ravni pokrajin, v območnih in občinskih štabih TO ter upravnih zvezah v občinah.

Dodana so spominska pričevanja in opisi 12 avtorjev o njihovem videnju in doživljanju sodelovanja v navedenih strukturah, o prispevkih in posebnostih v osamosvojitveni vojni, vse do opisov začetkov usposabljanja vezistov nabornikov v TO Slovenije.

Dva prispevka govorita o podeljenih in nepodeljenih medaljah na področju zvez.

Prispevek radioamaterjev Slovenije

Prispevek radioamaterjev Slovenije je naslov četrtega dela zbornika. Uvodnemu opisu stanja in rešitev sledi šest pričevanj o organiziranosti in vlogi radioamaterjev v obrambnem sistemu ter o njihovem delovanju med osamosvojitveno vojno.

Iz tega lahko razberemo, zakaj je bil prispevek radioamaterjev v Sloveniji tako poseben.

Peti del zbornika vsebuje deset prispevkov, ki razkrivajo organizacijsko, strukturno in funkcionalno povezanost zvez in telekomunikacij posebnega pomena zunaj obrambnega, vojaškega in varnostnega področja, vendar z njim neločljivo povezanih.

Podrobno sta predstavljena sistem PTT in njegov prispevek k osamosvajanju in v osamosvojitveni vojni.

Temu sledijo pričevanja posameznikov iz PTT, pa tudi s področja oddajnih centrov RTV in o uporabi sredstev zvez železniškega gospodarstva.

Urednik knjige Vezisti in zveze generalmajor Alojz Šteiner med njeno predstavitvijo. Vir: splet

Vezisti in telekomunikacijski sistemi po osamosvojitvi

Šesti del zbornika je namenjen poosamosvojitvenemu obdobju in opisom organizacije, razvoja, usposabljanja in delovanja sistemov zvez in informatike Teritorialne obrambe oziroma Slovenske vojske ter Policije in izzivom digitalizacije, kibernetske zaščite in kibernetske obrambe.

Zgovorni so prispevki o vojaški opremljenosti s sredstvi in o mednarodnem sodelovanju in vajah ter iz tega izvirajočih spremembah.

Spominski del v tem poglavju sta prispevka o načelnikih zvez po osamosvojitvi in slovesnostih ter praznovanjih vezistov v vojski.

V prihodnost usmerjeni so tisti prispevki, ki govorijo o izzivih digitalizacije, vizijah in kibernetski zaščiti ter varnosti.

Prispevek k ohranjanju tehnične kulturne dediščine zvez in telekomunikacij

Prispevek k ohranjanju tehnične kulturne dediščine zvez in telekomunikacij je naslov sedmega poglavja zbornika.

Prinaša katalog z informacijami in fotografijami ter opisi o sredstvih in sistemih zvez iz obdobij, ki so opisani v prejšnjih delih zbornika.

Predstavljeni so tudi izbrani zbiratelji, »posebni navdušenci« in njihove zbirke oziroma zgodbe.

V osmem delu so predstavljeni dokumenti in fotografije, ki niso bili vključeni v prejšnje prispevke.

Dodani so seznami slik, shem in preglednic ter kratic. Predstavljeni so tudi avtorji prispevkov.

Ta del vsebuje predstavitev slovenske osamosvojitve skozi sodobna operativna načrtovalna orodja in časovni pregled pomembnih dogodkov s področja zvez in informatike za obdobje od leta 1967 do 2021 ter povzetek zbornika, vse v slovenskem in angleškem jeziku.

Statistična izkaznica knjige: 51 avtorjev, 92 prispevkov, 868 strani, 370 fotografij, od tega 150 za tehnično kulturno dediščino, 33 dokumentov, šest preglednic in 12 shem.