Slovenska škofovska konferenca (SŠK) in Slovenska karitas sta v ponedeljek, 2. novembra 2015, pripravili tiskovno konferenco na temo begunske krize v Galeriji Družina. Na njej so spregovorili novomeški škof in predsednik SŠK Andrej Glavan, mariborski nadškof in predsednik Slovenske karitas Alojzij Cvikl, generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic, sodelavka Slovenske karitas Zinka Žnideršič in Darko Bračun z Nadškofijske karitas Maribor.

Vsi so poudarili sodelovanje, saj je nujno ob tako velikem številu pomoči potrebnih. Poskrbijo za vse, zato poročanja o lačnih beguncev niso resnična, so povedali.

Vabljeni novi prostovoljci

Škofa Glavan in Cvikl sta poudarila pomoč vsem, kar je tudi krščansko načelo. »To je popolnoma jasno, ker je to naša osnovna dolžnost kristjanov in prav v karitativnem delu se preverja pristnost našega krščanstva in oznanjevanja,« je dejal Glavan. Spomnil je na izjavo SŠK z dne 31. avgusta in z 24. oktobra, ko je sam pojasnil svoje stališče, ter na obisk nastanitvenih centrov za begunce v Brežicah in Dobovi. Slovenska Cerkev poskuša prek Slovenske karitas pomagati po svojih močeh, je zagotovil. Priskrbela je prostovoljce in podarila iz svojih zalog. Zahvalil se je vojski, policiji in vsem prostovoljcem, katerih delo že skoraj presega njihove moči, na kar je opozorilo več sogovornikov. »Do petka je bilo vključenih 429 prostovoljcev, ki so bili vsaj šest ur na dan na terenu,« je povedal Cvikl in poudaril, da Slovenska karitas ohranja prejšnje delo, ne zanemarja ljudi, ki trpijo pomanjkanje, pomoč se je le razširila na begunce. Dnevno je na terenu od 119 do 181 prostovoljcev. Za njihovo delo se jim je zahvalil, prav tako tudi vsem donatorjem, ki darujejo kljub svojim lastnim težavam, povabil pa je tudi nove prostovoljce, ki se lahko javijo Slovenski karitas in župniji. Vsem pripravijo izobraževanje. Kot temelj dobre pomoči je navedel sodelovanje, zaradi katerega vsi dobijo pomoč, ljudje pa so zato manj utrujeni in manj je napetosti.

V službi človekovega dostojanstva

Slovenska karitas sledi papeževim besedam, da iz beguncev ne delajo »odvisnikov«, temveč jih spodbudijo, naj tudi sami kaj naredijo (pospravijo za seboj, pomagajo drug drugemu med seboj). Predvsem pa želi Slovenska karitas pomagati družinam. Želi biti enakovreden partner pri pomoči begunske krize. Cvikl je še pohvalil sodelovanje med dobrodelnimi ustanovami in povabil na dobrodelni koncert Slovenske karitas V službi človekovega dostojanstva, ki bo 25. novembra v Celju, kjer bodo zbirali denar za naše družine. O poročanju medijev o njihovem delu pa je razložil, da beseda »karitas« pomeni ljubezen. Če je ljubezen prava, je ni treba razglašati, saj sama išče, kako bi naredila nekaj dobrega, tako kot Slovenska karitas, je razložil.



V begunski krizi sodelujejo vladne in nevladne organizacije, s katerimi sodeluje tudi Slovenska karitas, je dejal Imre Jerebic. Ponosen je na terensko delo svojih sodelavcev, ki s svojim delom zrcalijo slogan »v službi človekovega dostojanstva«. Priprave na prihod beguncev so se začele že maja. S Civilno zaščito in Rdečim križem sodelujejo v sprejemnih in nastanitvenih centrih, pridružili so se tudi mednarodni pomoči Srbiji in Makedoniji. Povezali so se s hrvaško, češko (prostovoljci) avstrijsko (materialna pomoč), švicarsko (prostovoljci), madžarsko (zdravniška pomoč, Malteški red), nemško (materialna pomoč) karitas, ameriškim veleposlaništvom, muslimani iz Anglije pa so podarili 26 ton pomoči. »Znotraj mreže naše države se je Slovenska karitas pravočasno in dobro odzvala,« meni Jerebic. »V nastanitvenih in drugih centrih ni zmanjkovalo hrane,« zagotavlja, le včasih je sami niso primerno podarili ali begunci niso imeli pravega odnosa do nje. Zima je pred vrati, zato sta na voljo dva materinska domova za ženske in otroke ter nekaj drugih mogočih nastanitev.

Odziv sodelavcev Slovenske karitas v Šentilju in Brežicah

V Gruškovju in Središču ob Dravi sta sprejemna centra, v Šentilju pa je nastanitveni center, je povedal Darko Bračun z Nadškofijske karitas Maribor. Prostovoljci se pridružijo, ko prihaja večje število beguncev, njihovo delo se začne, ko svoje opravita vojska in policija. Sicer pa so 24 ur na dan vsak dan prostovoljci v nastanitvenih centrih, ki razdelijo obroke. Vojska pripelje kosilo, zvečer pa Rdeči križ in Karitas. Hrano prejmejo od Uprave RS za zaščito in reševanje in iz donacij. Zbrali so 188.314 evrov donacij, med donatorji so tudi Mercator, Hofer in Drogerija Market, v to pa ni vštet material posameznih darovalcev.

Zdravstveni dom v Mariboru skrbi za oslabele in obolele, prostovoljci pa s preventivnimi ukrepi (npr. s higieno) poskušajo zaščiti tudi sebe.

V Brežicah, kjer je prehoden center, delijo le hladne obroke, je pojasnila Zinka Žnideršič. Prostovoljci imajo težave z jezikom. Ob prvem valu beguncev so se morali zbrati ponoči in zagotoviti topla oblačila, saj so begunci prišli čez Sotlo. Takrat je bilo okrog 20 prostovoljcev, zdaj pa jih je dvakrat več. Brežiški center na policiji se je že zaprl, odprta pa sta še dva v Dobovi.

Več o odzivu SŠK in Slovenske karitas si boste lahko prebrali v naslednji številki Družine (št. 45, letnik 64).

Foto: Tatjana Splichal


Preberite tudi:

"Državo sem pozval, naj ukrepa, ne zavlačuje"
»Lažje je biti Slovenec na Madžarskem kot v skrajno islamistični Sloveniji«
Pomoč madžarske in češke Karitas beguncem v Sloveniji
Izjava škofa Glavana o begunski krizi v Sloveniji
»Gostoljubje do tujcev je znamenje ljubezni«
Škofa Glavan in Lipovšek med begunci

Video tiskovne konference: