Frančiškani so v Novo mesto prišli leta 1469 in samostan, ki so ga obnovili po požaru, ki je leta 1664 uničil skoraj vse mesto, v tem času ni bil deležen tako obsežne obnove kakršne so se lotili sedaj, je za Družino povedal p. Tomaž Hočevar, gvardijan samostana: »Ob preteklih obnovah so prenavljali posamezne dele samostana, tokrat pa smo se lotili celostne prenove. Projekt smo začeli leta 2018. Obdobje koronavirusa, pogajanja z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in nekateri drugi elementi so močno zamaknili časovnico obnove, tako da zelo težko napovemo, kdaj se bo obnova v celoti zaključila.«

P. Tomaž Hočevar, gvardijan Frančiškanskega samostana v Novem mestu. FOTO: Osebni arhiv p. Tomaža Hočevarja

Njihov prvi cilj je, da do letošnje velike noči izpeljejo obnovo dela samostana, kar je prva faza prenove. Druga in tretja faza pa sta odvisni od odločitev Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in finančnih sredstev, »ki jih še vedno nimamo dovolj, zato zelo težko napovemo konec obnove«, dodaja p. Hočevar, ki je prijazno odgovoril na še nekaj naših vprašanj. 

Po temeljiti prenovi je torej v samostanu predviden tudi študentski dom. Zakaj ste se odločili za ta korak? 

Frančiškanski samostan Novo mesto je v preteklosti odigral ključno vlogo pri razvoju izobraževalne dejavnosti v mestu. Bratje so dolga leta vodili novomeško ljudsko šolo, od leta 1746 do leta 1870 pa so vodili gimnazijo v Novem mestu. V Lenartovem domu so uredili konvikt in tako poskrbeli tudi za nastanitev dijakov. Ker je bil samostan od nekdaj vpet v novomeško izobraževanje, smo se odločili, da to dejavnost v samostanu obnovimo po trenutnih zmožnostih. Za potrebe študentskega doma lahko namenimo celotno drugo nadstropje. Težavo predstavlja leseno ostrešje. Vprašanje je, ali nam bo Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije dovolil zamenjavo ostrešja. Dejstvo je, da študentskih sob v Novem mestu močno primanjkuje. O tem smo se pogovarjali tudi z rektorji novomeških visokošolskih zavodov, ki so projekt pozdravili.

Samostan je deležen temeljite prenove. FOTO: T. H.

Kolikšen del samostana bo namenjen študentskim sobam? Ali bodo sobe oziroma drugi prostori namenjeni še komu drugemu? 

Študentski dom bo obsegal celotno drugo nadstropje, kjer bo prostora za 42 študentov in študentk. V času študijskih počitnic, od julija do avgusta, bomo te sobe oddajali turistom. Tudi polovica spodnjega prvega nadstropja bo namenjena nastanitveni dejavnosti. Tu bodo sobe za goste, turiste ali študente, odvisno od aktualnih potreb. V drugi polovici prvega nadstropja bo ostal samostan, v katerem bo prostora za pet bratov. V pritličju bomo ohranili župnijsko pisarno, toaletne prostore ter prostore za pogovore in pastoralno dejavnost. Po obnovi bo v sklopu ogleda samostana in knjižnice mogoče vstopiti tudi v najstarejši del samostana, ki je za obiskovalce zaprt. Večina samostana bo po obnovi tako odprta za javnost.

FOTO: T. H. 

Skupnost frančiškanov v novomeškem samostanu tvorite štirje patri. Kako veliko breme za vas, ob vsem duhovnem delu, ki ga opravljate, predstavlja vzdrževanje cerkve sv. Lenarta in samostana? 

Vzdrževanje cerkve, samostana in okolice, ki pripada samostanu, je zagotovo veliko breme za brate, ki prebivamo v samostanu, a trudimo se, da to ne bi vplivalo na našo primarno dejavnost, ki je v oznanjevanju in življenju po evangeliju. Ob tem, ko nam Bog daje poklic in odgovornosti, ki iz njega izhajajo, nam kot zastonjski dar poklanja tudi moči, da to dejavnost in naloge opravljamo. V veliko pomoč so nam dobri ljudje, ki nam pomagajo in stojijo ob strani. Poudariti moram, da nam brez te nesebične pomoči ne bi uspelo vzdrževati samostana, cerkve in okolice ter ob tem poskrbeti še za vso pastoralno in oznanjevalno dejavnost. Bog omehča srca ljudi, da nam z veseljem darujejo svoj čas in svoje talente, ki so nam v veliko pomoč.

Vaš samostan je širše poznan po bogati knjižnici z dragocenimi deli. Je tudi ta del obnove? 

Reprezentančna knjižnica, ki je odprta za obiskovalce, ne bo del prenove, saj to ni potrebno. Opravili bomo le vzdrževalna dela. Prenovili pa bomo večjo samostansko knjižnico, ki do zdaj zaradi dotrajanosti in odpadanja ometa ni bila odprta za javnost. Tudi ta knjižnica nosi v sebi veliko bogastvo, ki ga je zaščitil UNESCO. Dolgotrajna obnova žal škoduje knjigam in kulturni dediščini. Odgovorni za kulturno dediščino ščitijo gradivo knjižnic, hkrati pa ga zaradi dolgotrajnih postopkov pridobitve kulturno-varstvenega soglasja ogrožajo.

Cerkev sv. Lenarta v središču Novega mesta. FOTO: T. H. 

Samostan, ki se drži cerkve sv. Lenarta, ste frančiškani v mestu ob reki Krki zgradili leta 1472, kar pomeni, da ste v tamkajšnjem prostoru prisotni že več kot 550 let. Kako vidite vlogo in pomen frančiškanov v ožjem in širšem novomeškem mestnem jedru? S tem, ko boste del samostana ponudili zunanjim uporabnikom, se namreč še bolj odpirate mestu in ljudem.

Frančiškani že od svojega prihoda v Novo mesto močno vplivajo na razvoj mesta. Samostan je bil skozi stoletja za Novomeščane izvir napredka, izobraževanja, zdravstvene in kulturne dejavnosti. Na zgodovinski vpliv frančiškanov kaže tudi kip frančiškana z rastočo knjigo, ki so ga v zahvalo ob 550. obletnici prihoda frančiškanov v Novo mesto postavili Novomeščani.

Ob odprtju kipa – frančiškan z rastočo knjigo. FOTO: Rasto Božič/STA

Ker želimo biti frančiškani še naprej dejavno navzoči pri oblikovanju mesta in ljudi, ki v njem prebivamo, dajemo del samostanskih prostorov v uporabo ljudem. Hkrati jim dajemo tudi svoje talente in znanje, ki smo jih prejeli od Boga. Samo prek ljudi lahko ta zastonjski dar tudi vračamo.