Ob godu karmeličanke sv. Terezije Deteta Jezusa (1. oktober) je bilo posebej slovesno v karmeličanskih samostanih po vsem svetu, tudi v slovenskih dveh: v Sori in Mirni peči. V sorškem samostanju, kjer živi petnajst sester, je mašo daroval provinacialni minister frančiškanov p. Marjan Čuden. »Današnjo svetnico občudujem in častim,« je dejal v nagovoru in dodal, da jo bo orisal po svoje, »malo po frančiškansko«.

Prva barva: "V srcu Cerkve bom ljubezen"

Da je Bog poslal »malo Terezijo« Franciji in svetu v času, ko so med in po francoski revoluciji častili razum. »Najprej je poslal preprostega duhovnika sv. Janeza Vianeyja, z njegovo držo pobožnosti, zatajevanja je Bog dobesedno 'osramotil modre in ponižal nespametne'«, je dejal p. Čuden. Ko pa se je francoskemu duhu revolucije pridružil še janzenizem, »ki je prestrašene ljudi učil Božje pravičnosti, pozabil pa na ljubezen in usmiljenje«, je Bog poslal še eno svetnico: Terezijo Deteta Jezusa, ki je svetu »pokazala malo pot do Boga«.

Pater Čuden je svetnico »naslikal« s štirimi barvami. Za prvo barvo je izbral njen stavek: »V srcu Cerkve bom ljubezen.« Da mu ta stavek daje navdiha in da ga v nagovorih redovnicam in redovnikom pogosto pove, je dejal p. Čuden. Navedel je še svetega papeža Janeza Pavla II, ki je redovnicam in redovnikom povedal, da so 'srce Cerkve' z besedami: »Ob pogledu na redovnika naj bi ljudje začutili Božjo lepoto in v njih naj bi se prebudilo domotožje po Sveti Trojici.« Kot je rekla sv. Terezija Deteta Jezusa: »Zame je ljubezen do Kristusa vse, ljubezen do njega je vse moje življenje«, tako je p. Čuden povabil sestre karmeličanke in vse zbrane, naj »ljubezen tako močno prodre v nas, kot je v sv. Terezijo, da bi nas omamila in spravila ob pamet. Božja ljubezen je Terezijo očarala do konca. Ne živi več ona, v njej živi Kristus, v njej živi sosestra, v njej živi nežna, ganljiva ljubezen do sester. Naj svetnica tudi nas poveže v sestrinski in bratski ljubezni.«

Druga barva: "Mala pot, majhnost, ponižnost ..."

Druga barva, ki jo je p. Čuden izpostavil, je njena majhnost, mala pot, ponižnost. »Ponižnost sv. Terezije ni narejena, ni poniglava, prevzame nas tako močno, da si rečemo, da drugače sploh ne moremo duhovno živeti. Brez ponižnosti ne moremo sprejemati bližnjih, saj smo polni samih sebe; brez ponižnosti v drugih ne moremo videti nič dobrega; brez ponižnosti ne moremo moliti …« je dejal p. Čuden in navedel sv. Terezijo deteta Jezusa: »Lahko dolga leta moliš, ampak če si v srcu častihlepen, ne boš duhovno napredoval.«

Tretja barva: "Če ne postanete kakor otroci ..."

Tretja barva za sliko sv. Terezije je p. čuden vzel iz knjige Povest duše in Svetega pisma: »Če ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo.« Kot otrok, ki nikoli ne pozabi, kar mu odrasli obljubimo, tako tudi mi ne smemo pozabiti Božjih obljub, je dejal p. Čuden: »Ne pozabimo obljube, da je šel, da bi nam prostor pripravil. Če imamo srce otroka, vemo, da nas najboljše šele čaka.« Biti otrok pomeni tudi, da ne maraš samote, noben otrok noče biti sam. Božji otrok išče brata in sestro in ga v srcu blagoslavlja. Biti otrok pomeni tudi, da nenehno rasteš, da si poln moči. »Terezija je verjela v dobro v ljudeh, nenehno je duhovno rasla, zaupala je in se trudila do konca.«

Vrtnica je simbol sv. terezije, saj je pred smrtjo obljubila, da bo "trosila vrtnice iz nebes".

Četrta barva: "Vdano sprejemam življenje, smrti pa se veselim."

»Hvaljen moj Gospod v naši sestri smrti« pa je četrta barva za Terezijino sliko. »Ko jo je spovednik vprašal, ali vdano sprejema smrt, je odgovorila, da vdano sprejema življenje, smrti pa se veseli. S smrtjo je bila pomirjena, zanjo to ni bila travma, ampak silovita spodbuda, da se je trudila za svetost.« P. Čuden je sklenil, da Terezija kaže, da je svetost v tem, da znamo delati majhne stvari z veliko ljubeznijo. Sestre karmeličanke pa je povabil, naj bo praznik svetnice priložnost, da obnovijo karizmo z vso svežino: »Kot bi danes izrekle slovesne zaobljube Bogu in šle z novo močjo, z novim ognjem, z novo predanostjo naprej v svoji posvetitvi, svojem sestrskem življenju, svojem pričevanju naprej. Ker veste, da ta karmel nima zidov za Duha, kot ni imel zidov za sv. Terezijo. Ljubezen je tista, ki nam razširi teren in lahko pričujemo povsod in do konca.« Naj izročimo mali Tereziji vse, kar nas teži, je povabil zbrane p. Čuden in se spomnil besed pokojnega brezoviškega župnika Jožeta Gregoriča, ki je večkrat dejal, da ko bo umrl, mu bo Mala Terezija izstavila velik račun, saj ga je uslišala v vsem, kar jo je prosil. »Današnji svet najbolj potrebuje močnega doživetja Boga, za katerega današnja svetnica ljubko pričuje.«

Po maši je p. Marjan Čuden blagoslovil vrtnice, ki so jih pripravile sestre karmeličanke za vse, ki so prišli na slavje ob godovnem dnevu sv. Terezije Deteta Jezusa.