Zapri
Iskanje

Tisoč zdravnikov premalo. Kako preprečiti vsakodnevne odhode?

Ana Rupar
Za vas piše:
Ana Rupar
Objava: 19. 01. 2022 / 13:20
Oznake: Slovenija, Zdravje
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 04.04.2022 / 14:28
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Tisoč zdravnikov premalo. Kako preprečiti vsakodnevne odhode?

Tisoč zdravnikov premalo. Kako preprečiti vsakodnevne odhode?
Zaradi preobremenjenosti mnogi zdravniki odhajajo, tudi iz stroke. FOTO: BOBO
Da bi dosegli povprečje Evropske unije, bi v Sloveniji potrebovali dodatnih tisoč zdravnikov, ocenjuje Evropska komisija. Temu pritrjujejo tudi zdravniki sami, ki se zaradi preobremenitev srečujejo z izgorelostjo, mnogi pa razmišljajo o odhodu iz javnega zdravstva.

Anketa Obremenitve zdravnikov in njihove posledice, v kateri je sodelovalo skoraj dva tisoč zdravnikov, je pokazala, da tri petine zdravnikov, vključenih v slovenski javni zdravstveni sistem, opravi več kot 25 nadur mesečno. Več kot 40 odstotkov jih je v zadnjih treh mesecih opravilo v povprečju štiri ali več dežurstev mesečno. Najbolj na udaru so mladi specialisti do 5 let in specializanti, soje rezultate ankete na današnji novinarski konferenci predstavila Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS).

Izgorelost skoraj neizogibna

Preobremenitve imajo svoje posledice. 88 odstotkov zdravnikov na primarni ravni, ki so sodelovali v anketi, jih poroča o izgorelosti. Leta 2019 je bilo takih slabih 64 odstotkov. Znake izgorelosti večina opaža tudi pri kolegih.

Že pred epidemijo so bile obremenitve velike, v zadnjih dveh letih pa so se potrebe po zdravstvenih storitvah enormno povečale, posebno na primarni ravni.

»Če imaš 12 tisoč okuženih na dan, 20 tisoč testov na dan in 950 ambulant družinske medicine, boste hitro izračunali, da za vsako ambulanto v teh dneh to pomeni 40 ali več kontaktov dnevno. Vsak človek, ki zboli, pokliče svojega zdravnika, da je zbolel, naroči bolniški stalež, naroči testiranje, naslednji dan sporoči kakšen je izvid, 10 dni po koncu izolacije sporoči, da zaključuje ali ima težave. Izračunajte ob takih številkah, ki jih imamo zdaj, kaj to pomeni na dnevni bazi za posamezno ambulanto družinske medicine,« je opozoril predsednik Odbora za osnovno zdravstvo Rok Ravnikar.

Iz javnega v zasebno in zakaj to ni dobro

Igranje z mislijo po odhodu so tako pogoste. Slaba četrtina zdravnikov in zobozdravnikov bi odšla v tujino.

Še več je teženj po odhodu k zasebnikom: sodeč po anketi je takih več kot polovica sodelujočih oz. 954 od 1898. Največ med specializanti in zdravniki specialisti do pet let po opravljenem izpitu. Do neke mere bi lahko rekli, da je to vseeno, tako predsednica ZZS Bojana Beović, ker tudi zasebniki pokrivajo storitve, ki so v državi potrebne.

V Sloveniji se dogaja to, da ti zdravniki, ki v zadnjih dveh letih zapuščajo zdravstvene domove, odhajajo iz medicine. So dokončno izgubljeni za zdravstvo. (Rok Ravnikar, predsednik Odbora za osnovno zdravstvo)

A del medicine, tj. t. i. težka medicina, zasebniki ne morejo pokriti: do neke mere družinska medicina, urgentna medicina, intenzivne terapije, onkologije … »Gre za življenju zelo obremenjujoče delo, za katerega morajo biti mladi ljudje motivirani oz. ustrezno kompenzirani, da ne bodo za 20, 30 odstotkov večjo plačo šli delati bolj preproste stvari k drugim izvajalcem. To se nam zdaj dogaja,« je dejala Beovićeva.

Bojana Beović predsednica ZZS. FOTO: Zajem zaslona/YouTube

Dokončno izgubljeni kadri

Na preobremenitve in izgorelost zdravnikov raziskave kažejo že več kot deset let, doslej se na srečo ta ni odražala pri povečanju strokovnih napak. Večjo nevarnost izgorelost predstavlja odtekanju kadra iz stroke, je opozoril predsednik Odbora za osnovno zdravstvo Rok Ravnikar. »V Sloveniji se dogaja to, da ti zdravniki, ki v zadnjih dveh letih zapuščajo zdravstvene domove, odhajajo iz medicine. So dokončno izgubljeni za zdravstvo.«

Čudežnega ukrepa ni, a vseeno luč na koncu tunela

Enotnega ukrepa, s katerim bi izplavali iz nastale situacije, ni, priznava Ravnikar. Je pa več korakov na poti do končnega izboljšanja, a sodelovati bi morali vsi deležniki. Kot prvo je opozoril, da bi morali narediti konec obtoževanju, da se premalo dela. K temu lahko prispeva vsak.

Drugo bi moralo ukrepati ministrstvo za zdravje, ki bi poklic družinskega zdravnika razglasilo za deficitarni poklic, ter s tem zaustaviti odtekanje kadra v tujino.

Apel je ZZS naslavlja tudi na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), naj primarne zdravnike razbremeni administrativno-tehničnih nalog ter izkaže več zaupanja v zdravnike.

S tem bi postopno vrnili zaupanje v poklic, z obetih po boljših časih pa bi postopno poklic naredili za bolj privlačnega med bodočimi izvajalci, je še dejal Ravnikar.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh