Zapri
Iskanje

Tjaša Križanec: »Stična mladih je bila kriva za animatorstvo«

Karlo Smodiš
Za vas piše:
Karlo Smodiš
Objava: 18. 09. 2021 / 00:30
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 17.09.2021 / 10:25
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Tjaša Križanec: »Stična mladih je bila kriva za animatorstvo«

Tjaša Križanec: »Stična mladih je bila kriva za animatorstvo«
Tjaša Križanec, mlada katehistinja iz župnije Majšperk, o tem, kaj ji pomeni delo z otroki in mladimi. FOTO: Karlo Smodiš.
Tjaša me je nasmejano sprejela na vhodnih vratih zadnje hiše pred njivami, kot mi je povedala po telefonu, v vasici Sestrže, ki jo budno čuva ptujskogorska Marija.

»Živim v desetčlanski družini, od letos pa z nami živi tudi babica, imam štiri brate in tri sestre, sem najstarejši otrok v družini, za kar sem vsak dan neizmerno hvaležna Bogu. Živimo v prelepi majhni vasici Sestrže,« opiše svojo družino, ob kateri ji najverjetneje nikoli ni dolgčas. 

Hvaležna za vero

»Zagotovo sem najbolj hvaležna za vero, ki sem jo prejela od staršev,« odgovarja na vprašanje, kaj je prejela v družini. »Potem pa sem hvaležna, da sta bila starša odprta za življenje in imam veliko bratov in sester, čeprav si včasih oziroma kar pogosto skočimo v lase. A brez njih ne bi mogla izpopolniti svojih veščin vodenja. Enostavno me podpirajo in sprejemajo takšno, kakršna sem.«

Še danes se živo spominja dneva, ko je odpisala maturo. »Občutek je bil grozen, katastrofalen, počutila sem se res obupno in nihče me ni mogel potolažiti. En teden po maturi so vsi člani moje družine odšli na duhovne vaje v Medžugorje. Ko so prišli domov, so mi z navdušenjem razlagali, kako je bilo, in vedela sem, da so bili vsi po vrsti napolnjeni z Marijinim in Božjim blagoslovom, a nekaj so mi zamolčali. Ko sem 12. julija izvedela rezultate mature in da sem tudi jaz uspešno končala gimnazijo, so mi povedali, da so vsi odšli bosi na Križevec in molili, da bi uspešno naredila maturo. Jokala sem od sreče, saj sem vedela, da je to najlepša stvar, ki so mi jo lahko dali. Res sem neizmerno hvaležna, da so mi bili podarjeni. Bogu hvala zanje!«

»V življenju sem marsikatero preizkušnjo in oviro rešila z molitvijo jagod rožnega venca.« FOTO: Karlo Smodiš.

Katehistinja že četrto leto

Bogate izkušnje iz družinskih odnosov rada deli tudi v širši skupnosti. »V naši župniji Majšperk poučujem verouk, letos že četrto leto. Pojem tudi v mešanem pevskem zboru svetega Miklavža Majšperk, sem voditeljica oratorija. Letos pa bom poučevala verouk tudi v sosednji župniji Slovenska Bistrica. V Slovenski Bistrici sem tudi skavtska voditeljica.« 

Ob tem uspešno študira na ekonomski fakulteti v Mariboru. Veseli jo delo z ljudmi, zato se je odločila za specializacijo iz marketinga.

»Katehetsko-pastoralno šolo sem začela obiskovati leta 2018, takoj po končani srednji šoli. Mislim, da sem imela že v devetem razredu idejo, kako bi sama izpeljala veroučno uro, kaj bi jim povedala, in se spraševala, kako bi navdušila sovrstnike, da bi prišli na mladinsko skupino. Ta želja in ideje so skozi srednješolsko obdobje vedno bolj odmevale in rasle v meni, tako da sem bila prepričana, da bom zraven faksa obiskovala še to šolo. V drugi vrsti pa sem želela duhovno rasti in poglobiti svojo vero, saj smo na škofijski gimnaziji večkrat debatirali o Jezusu in o dogodkih, ki so omenjeni v Svetem pismu. Večkrat nisem znala odgovoriti na kakšno provokativno vprašanje. Ko sem našemu župniku povedala, da bom začela obiskovati to šolo, je bil navdušen in je rekel, da bom imela tudi malo prakse. Vsa vesela, da bom lahko že pred poučevanjem verouka imela vpogled v to, kako se pripravi in izvede ura, sem komaj čakala, da me bo katehistinja kdaj povabila k uri. A že naslednji teden je sledilo presenečenje. Župnik mi je prinesel knjige in priročnik ter rekel: 'Tjaša, tukaj je vse potrebno, kar moreš znati. Jaz mislim, da si pripravljena!' In tako sem leta 2018 brez nekega strokovnega znanja začela poučevati verouk.« 

Stična mladih »kriva« za animatorstvo

»Ko sem bila še v osnovni šoli, v osmem razredu, sem prvič odšla na Stično mladih. Šla sem z avtobusom s Ptujske Gore. Takrat mi je bilo tako zelo všeč in sem bila prav počaščena, da so me mladinci s Ptujske Gore tako lepo sprejeli in mi vse razkazali v Stični. Na avtobusu me je brat Robi povabil k mladinski skupini, ki so jo ustanovili na Ptujski Gori. 

Brez pomislekov sem se udeleževala srečanj in takoj mi je postalo jasno, da želim postati animatorka in navduševati mlade, da sledijo Jezusu. Zaradi njih smo potem čez nekaj let tudi mi organizirali oratorij. Res neverjetno, kako Bog obrne stvari.« Ob tem vedno rada poudari, da pri delu z otroki in mladimi velikokrat več dobi kot da.


Prispevek je bil v celoti objavljen v tedniku Družina (38/2021). 

Nalaganje
Nazaj na vrh