Od leve: prevajalec okrogle mize, avtorica Marie-Claire Phélippeau, pravnik Tomaž Javornik, literarni zgodovinar Andrej Koritnik, duhovnik Andrej Saje in povezovalka zgodovinarka Lilijana Žnidaršič Golec.
Foto: Ivo Žajdela

Ali je bil Tomaž More junaški mučenec, genialni vizionar, blagi humanist ali resni inkvizitor, se je v knjigi Tomaž More, ki jo je izdala založba Družina, vprašala avtorica Marie-Claire Phélippeau. Dodala je, da ima mož, ki je bil leta 1935 razglašen za svetnika Katoliške cerkve, od leta 2000 pa ga častijo kot zavetnika političnih voditeljev, tudi poteze žalostnega popravljavca krivic, torej bi ga lahko občudovali v kakem uspešnem zgodovinskem romanu.

Dober kraljev služabnik, toda v prvi vrsti Božji

Tomaž More je bil pravnik, literat, državnik, Božji človek. Biografija, ki smo jo hitro po izidu v izvirniku dobili v slovenskem prevodu, predstavlja te in druge vidike njegove osebnosti. More, strastni oboževalec besed in književnosti, se je rodil leta 1478 v Londonu, kamor so s humanizmom in renesanso prihajali odmevi iz novega sveta.

Leta 1509 je angleški prestol zasedel Henrik VIII. Tomaž More je kmalu postal njegov svetovalec in pozneje kancler. Po ločitvi od Katarine Aragonske, poroki z Ano Boleyn in izobčenju iz »rimske Cerkve« se je Henrik razglasil za poglavarja Cerkve na Angleškem. More ni hotel priseči zvestobe kralju kot vrhovnemu cerkvenemu voditelju, zato je bil obtožen veleizdaje ter leta 1535 obglavljen. Umrl je kot »dober kraljev služabnik, toda v prvi vrsti Božji«.

V knjigi spoznamo zapleteno in vznemirljivo osebnost tudi kot avtorja znamenite Utopije in številnih drugih spisov ter moža, ki je dajal prednost Bogu in večni sreči pred minljivimi dobrinami tega sveta.

Predstavitev knjige o sv. Tomažu Moru

Knjigo Tomaž More je založba Družina predstavila v četrtek, 21. junija, v galeriji Družina v Ljubljani v obliki okrogle mize o sv. Tomažu Moru. Gostja je bila avtorica knjige Marie-Claire Phélippeau, strokovnjakinja za Tomaža Mora in angleško renesanso. Na okrogli mizi so sodelovali tudi pravnik Tomaž Javornik, literarni zgodovinar Andrej Koritnik ter teolog in pravnik Andrej Saje.

Pogovor je povezovala zgodovinarka Lilijana Žnidaršič Golec, ki je dejala, da je knjiga, prevod življenjepisa Tomaža Mora, ki ga je pred dvema letoma pri ugledni francoski založbi Gallimard objavila Marie-Claire Phélippeau. Avtorica se Tomaža Moru intenzivno posveča že skoraj dve desetletji. Iz teme Smrt, greh in onstranstvo v spisih Thomasa Mora je doktorirala na pariški univerzi Nova Sorbona. Je predsednica po svetu razširjene družbe Amici Thomae Mori (Prijatelji Tomaža Mora). Osem let je bila tudi urednica znanstvene revije Moreana, ki izhaja že več kot pol stoletja.

Podobno »zapleten in vznemirljiv« kakor njegova Utopija

Kot je dejala Žnidaršič Golčeva letnica izida knjige ni naključna. Pred pol tisočletja, leta 1518, sta v Baslu ugledali luč sveta kar dve izdaji Morove Utopije: tretja izdaja marca in četrta novembra. Francoski izvirnik knjige Marie-Claire Phélippeau z letnico 2016 je izšel ob 500. obletnici prve izdaje Utopije v flamskem Leuvnu.

Gledano v celoti je bilo Morovi Utopiji doslej namenjene več pozornosti kot samemu Moru. To v veliki meri velja tudi za slovenski prostor v obdobju po drugi svetovni vojni. »More je bil do izida te knjige v Sloveniji deležen precej površne, enostranske ali pretežno pregledne obravnave,« je dejala Žnidaršič Golčeva. Krajši življenjepis Franca Wallanda Sv. Tomaž More, mučenec je izšel že pred drugo svetovno vojno. Biografski oris v delu Thomas More, krščanski humanist iz leta 1992 pa je bil predvsem uvod v izbor iz Morovih angleških spisov.

V najnovejši biografiji je Marie-Claire Phélippeau prepričljivo pokazala, da je bil More kot človek podobno »zapleten in vznemirljiv« kakor njegova Utopija. Avtorica je na predstavitvi poudarila, da je bil More zapletena (kompleksna) osebnost, enako kot je njegovo delo Utopija. Bil je mešanica široke izobraženosti in igrivosti.

Avtorica se je pri pisanju knjige v temo zelo vživela

Žnidaršič Golčevi je ob branju te »brez dvoma vznemirljive knjige« večkrat prišlo na misel, da se v slogu pisateljice lepo zrcalijo nekatere poteze Morove osebnosti, pa tudi značilnosti njegovega pisanja: smisel za humor, ironija, igre besed. Avtorica knjige o Moru je dejala, da se je pri pisanju te knjige v temo zelo vživela, med drugim je prebrala 30 biografij o njem.



Tomaž More je kot literat zapustil različne latinske in angleške spise. Manj znano je, da je v angleščini, ki se je takrat še razvijala, tudi pesnil. Poleg tega je avtor najstarejšega, sicer nedokončanega, zgodovinopisnega dela v angleščini, besedila Rihard III., iz katerega je pozneje črpal Shakespeare.

More naj bi znal Sveto pismo skoraj na pamet. Med njegovimi spisi največ prostora zasedajo dela s področja polemične teologije oziroma dela z versko in duhovno vsebino.

Velikega ga dela njegova doslednost

Pravnik Tomaž Javornik se je zahvalil založbi, da je s to knjigo pripeljala v slovenski prostor to pomembno osebnost. O Moru je dejal, da je bil zvest svojim načelom, da je šel do konca, tudi v smrt zanje. Tudi zato je pomemben vzgled za današnji čas.

Andrej Koritnik se na različne načine ukvarja s književnostjo, tako s starejšo kot z mlajšo. V diplomski nalogi iz leta 2004 se je lotil utopije (tudi distopije) kot literarnega žanra. Tega je na Slovenskem z delom Deveta dežela leta 1878 vpeljal Josip Stritar. Njegova doktorska disertacija izpred dveh let je posvečena izobražencem kot nosilcem znanja v slovenskem prostoru v 17. stoletju.

Andrej Saje je izpostavil Morovo izjemno nadarjenost in razgledanost (študiral je na oxfordski univerzi). Velikega ga dela njegova doslednost. Tudi zato je umrl mučeniške smrti. Dodal je, da je More tri leta preživel v kartuziji v Londonu in da je bil tudi zato evangeljski človek, ki je s svojim življenjem kazal kako živeti v konkretnem življenju.

Video predstavitve: