Najvišjo nagrado študentom Teološke fakultete je prejel Janko Jožef Pirc. Ilustracija je iz njegovega dela. FOTO: zajem zaslona



V ponedeljek, 1. marca, je Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani prek povezave zoom prenašala Tomaževo proslavo.

Spremljajoče so uvodoma nagovorili veliki kancler Teološke fakultete, ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, rektor Univerze v Ljubljani dr. Igor Papič, gosta iz Hrvaške ter dekan Teološke fakultete dr. Janez Vodičar.

Poklicani, da iz vere in odnosa do Boga gradimo odnos drug do drugega

Dekan dr. Janez Vodičar je v pozdravnem nagovoru dejal, da verjetno ni edini, ki se zaveda, da smo v letu od zadnje Tomaževe proslave zožili svoj prostor na nekaj metrov svoje sobe in širino računalniškega zaslona.

»Vem, kako radi bi delili vsi skupaj veselje naših diplomantov ob potrditvi vaših študijskih uspehov, drage diplomantke, dragi diplomanti. Sem pa vesel, da smo uspeli v tem letu uspešno nadaljevati naše študijsko delo.

Prav naša ustanova, ki je globoko zakoreninjena v preteklosti, je zagrabila priložnost in zelo hitro osvojila tehnologijo, ki je vsaj delno pomagala preseči naložene omejitve. Ne le naši prazni hodniki in predavalnice, vsi si želimo, da bi znova bili drug ob drugem.«

Spomnil je, da so mnogi v teh dneh še bolj osamljeni, še bolj prestrašeni, še bolj obupani, še z manj vere kot pred epidemijo in dodal, da ob tem vedno bolj odkrivamo, kako pomembni so odnosi.

»Ljudje s poglobljeni odnosi se bolje znajdejo v vsesplošnem strahu, naveličanosti in obupu. Če je sv. Tomaž gradil pred dolgimi stoletji odnos med razumom in vero, smo prav danes poklicani, da iz vere in odnosa do Boga še bolj gradimo odnos drug do drugega.«


Dr. Janez Vodičar, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, je pozdravil spremljajoče. FOTO: zajem zaslona


»Najpotrebnejši simbol pri skrbi za našo ustanovo je most in ne zid«

Dr. Vodičar je globoko prepričan, da je danes najpotrebnejši simbol pri skrbi za njihovo ustanovo most in ne zid.

»Ni se nam treba zapreti; smo in še vedno sami izkušamo, da zapiranje, zid ne prinaša nič dobrega. Graditi moramo most najprej drug do drugega, do tistih, ki so z nami povezani; še bolj pa do tistih, ki nas ne razumejo ali celo zavračajo. Samo prek teh mostov bomo lahko zgradili pot do Boga, kot ga razodeva Jezus Kristus.

Naj bo današnja slovesnost mali kamenček v tem trdnem mostu uspešnejše in vse bolj pričevalne Teološke fakultete, celotne Univerze v Ljubljani in znanilec zdravja naše domovine. Vi, dragi slavljenci, diplomantke in diplomanti pa bodite v svojem življenju trden most do globin človeške presežnosti, dobrote in upanja.«


Dr. Robert Cvetek je v predaval o senčnih plateh življenja. FOTO: zajem zaslona


Videti sence in strmeti v Sonce

Prof. dr. Robert Cvetek je v predavanju z naslovom Videti sence in strmeti v Sonce in podnaslovom Travma, potravmatska rast, bivanjska vprašanja in varanje samega sebe spregovoril o senčnih plateh življenja.

Dejal je, da raziskave kažejo, da naši možgani celo v fizičnem okolju, kaj šele v psihičnem ter socialnem, močno selekcionirajo, kaj v okolju bomo sploh opazili in naredili za pomembno. Na ta način si ustvarjamo tudi subjektivne sisteme za interpretacijo sveta in življenja.

Poudaril je, da je pri tem zelo pomembno, koliko so ti naši sistemi v skladu z realnostjo. »Travmatične izkušnje imajo zaradi specifične spominske narave pri tem posebno vlogo. Kljub številnim možnim negativnim posledicam pa nam travmatični dogodki pod določenimi pogoji omogočajo tudi potravmatsko rast v smislu bolj realnega in manj senčnega pogleda na življenje na nekaterih področjih.

Ker gre pri travmi pogosto za ogroženost življenja, sta pri tem pomembni predvsem dve eksistencialni vprašanji, in sicer vprašanje končnosti življenja ter naše smrti, pa tudi vprašanje smisla življenja. Ti dve vprašanji današnji družbi predstavljata velike probleme.«


Mladinski orkester Glasbenega centra Doremi Bled pod vodstvom Blaža Turineka je izvedel pesem Beauty and the beast. FOTO: zajem zaslona


Akademsko delo v smislu interdisciplinarnega dialoga

Dr. Cvetek je dejal, da vera in religija dajeta na nekatere od njih prepotrebne odgovore.

»Vendar se pojavlja velik izziv, kako teh odgovorov ne sprejeti le na kognitivni ter razumski ravni, ampak jih spraviti tudi v vedenje in življenje. Pomembno pa je tudi, da se raziskovanja teh tem, predvsem pri žrtvah travme, lotimo v sočutnem in varnem odnosu, v katerem je možno regulirati intenzivne afekte in anksioznost, ki se ob tem pojavljajo.«

Spomnil je, da je pri tem lahko v veliko pomoč tudi akademsko delo v smislu interdisciplinarnega dialoga, ki ga gojijo na Teološki fakulteti v Ljubljani, še posebej teologije in na fakulteti (zdaj že mednarodno) razvite relacijske družinske terapije, in h kateremu v zadnjem času močno poziva tudi papež Frančišek.


Rahela Horvat Toš je zapela pesem Vihar: Videti sence in strmeti v sonce. FOTO: zajem zaslona


Najvišjo nagrado študentom Teološke fakultete je dobil Janko Jožef Pirc

Tomaževo nagrado je dobil Janko Jožef Pirc, magister teologije. Utemeljil jo je predsednik komisije za nagrade in priznanja doc. dr. Marjan Turnšek, ki je dejal, da si je študent Janko Jožef Pirc za predmet proučevanja izbral teološko aktualno tematiko.

»Vprašanja odrešenja so stalnica ne le v preteklosti, ampak tudi v sodobnosti; od pojava Kristusa naprej pa so povezana tudi z njim. Zato je ta problematika primerna za obdelavo v magistrskem delu na teološki fakulteti, ki ga je takrat študent Pirc naredil pod mojim mentorstvom.«

Dr. Turnšek je povedal, da je osrednje izhodišče naloge velikonočna skrivnost, ki je osnova krščanstva. Naloga je vsebinsko smiselno trodelna.

Prvo poglavje je na podlagi bibličnih poročil osredinjeno na veliko noč kot zgodovinski dogodek: izpostavljeni so judovski pashalni praznik, tipologija velikonočnega jagnjeta in izhoda iz egiptovske sužnosti kot ozadje krščanskega razumevanja odrešenja; iz izkušnje Jezusovih učencev sta nato predstavljena Jezusova smrt in vstajenje kot temelj vere Cerkve.

V drugem poglavju sledi dogmatični razmislek o velikonočni skrivnosti s poudarkom na Jezusovi smrti kot spravni daritvi za greh sveta; dogmatično vsebino njegovega sestopa v predpekel pa predstavi kot najglobljo solidarnost s padlim človeštvom; v Kristusovem vstajenju in vnebohodu pa je izpostavljeno poveličano stanje, odprto za vsakega človeka in celotno stvarstvo.

Dodan je še premislek o notranjem življenju Svete Trojice, kjer je edina resničnost velikonočna dinamika svobodne darovanjske ljubezni.


Zapela je tudi letošnja Evrovizijka Ana Soklič (pesem Alabaster Box). FOTO: zajem zaslona


Avtor je izpostavil univerzalni pomen velike noči

Tretje poglavje prinaša bivanjsko naobrnitev velikonočne skrivnosti na življenje. Najprej na Cerkev kot celoto, ki je Kristusovo skrivnostno telo, nato pa na osebno življenje posameznega kristjana, ki je poklican k izoblikovanju velikonočne drže svojega bivanja: predstavljena je zakramentalnost človekovega življenja, po kateri se človek vključi v dinamiko pashalne skrivnosti, kar se pokaže v značilnih velikonočnih življenjskih držah – priznanju lastne grešnosti in potrebe po odrešenju, preprostosti in majhnosti, darovanjskem značaju ljubezni, odpuščanju krivic in svobodnem sprejemanju trpljenja in smrti.

Dr. Turnšek je dejal, da je vse to ob sklepu poglavja strnjeno v odrešenjski pogled ne le na posameznika, ampak tudi Cerkve in krščanstva pa tudi drugih verstev ter na celotno stvarstvo.


Nal Frankovič in Jernej Arko, člana skupine Čudoviti um, sta na klavir zaigrala pesem Ave Maria. FOTO: zajem zaslona


Naloga je tudi z metodološkega vidika jasno zastavljena in dobro izdelana

»Tako avtor izpostavi univerzalni pomen velike noči, v katerem vidi tudi temelj za v sodobnem svetu nujen medverski dialog. V sklepu pa Pirc smiselno povzame in prikaže velikonočno skrivnost v biblični, dogmatični in pastoralni perspektivi v izvirni grafični obliki. Sicer pa se že prej zateče tudi k umetniškim upodobitvam teoloških vsebin za dodatno poglobitev teološkega uvida.

Ker je naloga tudi z metodološkega vidika jasno zastavljena in dobro izdelana ter kaže, da avtor pozna in obvlada teološko metodologijo znanstvenega dela ter s pridom uporablja zadevno domačo in tujo literaturo, je Komisija za nagrade in priznanja TEOF izbrala to delo in ga predlagala senatu TEOF za letošnjo Tomaževo nagrado, kar je senat potrdil.«

V imenu komisije je dr. Turnšek iskreno čestital Janku Jožetu Pircu za njegovo delo in prejem letošnje najvišje nagrade študentom teološke fakultete.


Skupina Bee Geesus je pod vodstvom Mateja Virtiča zapela pesem BrokEn. FOTO: zajem zaslona


Za študente je naj profesor dr. Drago Jerebic

Študentski svet je nagrado za naj profesorja podelil doc. dr. Dragu Jerebicu, za naj asistenta asistentki dr. Barbari Kreš in za naj strokovnega delavca Mihi Patetu.

Proslavo je popestrilo pet glasbenih vložkov, izvajali so jih: Mladinski orkester Glasbenega centra Doremi Bled, pevka Rahela Horvat Toš, letošnja Evrovizijka Ana Soklič, člana skupine Čudoviti um Nal Frankovič in Jernej Arko ter skupina Bee Geesus.

Vsem, sodelujočim in profesorjem, se je v imenu študentov zahvalil Peter Čemažar.


V imenu študentov se je zahvalil Peter Čemažar. FOTO: zajem zaslona