Predavanje z naslovom Torinski prt - med vero in znanostjo bo v petek, 19. septembra, ob 19.30 v Galeriji Družina. To bo redka priložnost, da si ogledate repliko torinskega prta. Pridružite se nam na večeru, kjer bomo raziskovali skrivnost in verodostojnost ene najbolj fascinantnih relikvij.

Že stoletja predmet preučevanja

Torinski prt, tkanina, v katero naj bi bilo zavito Jezusovo mrtvo telo, je že stoletja predmet intenzivnega preučevanja: na tkanini so vidni obrisi človeka, kar naj bi bila Jezusova podoba, čudežno odtisnjena na kos platna. Izsledki raziskave, objavljene v strokovni reviji Heritage, o kateri smo poročali lani poleti, naj bi potrjevali, da torinski prt resnično izvira iz obdobja pred 2000 leti, torej se starost tkanine sklada z obdobjem, v katerem je Jezus živel in deloval.

Vendarle ne iz srednjega veka?

Dognanja raziskave izpodbijajo prejšnje raziskave, ki so podpirale tezo, da torinski prt, eden najbolj preiskovanih arheoloških predmetov na svetu, izhaja iz srednjega veka. Nekatere raziskave so prišle do zaključka, da je relikvija morda pristna, znanstveniki pa so se doslej bolj nagibali k temu, da gre za srednjeveški artefakt, kar seveda izpodbija pristnost relikvije. 

Dognanja raziskave izpodbijajo prejšnje raziskave, ki so podpirale tezo, da torinski prt, eden najbolj preiskovanih arheoloških predmetov na svetu, izhaja iz srednjega veka.

Torinski prt je kot ponaredek obsodil francoski škof Pierre d'Arcis leta 1389, ki naj bi tudi ugotovil, kdo se je »umetniško poigral« s tkanino. Kljub temu razprava o tem še ni zaključena, saj se pojavljajo negotovosti, različna stališča in vedno nova dognanja, ki ovirajo dokončno potrditev pristnosti relikvije.

Radiokarbonska analiza

Med raziskavami, ki kažejo na srednjeveški izvor tkanine, je ključna radiokarbonska analiza, opravljena konec osemdesetih let 20. stoletja, ki je pokazala, da je platno nastalo v letih med 1260 in 1390 po Kr., kar ustreza prvemu dokumentiranemu pojavu relikvije v Franciji v petdesetih letih 14. stoletja. Ti rezultati so pokazali, da naj to ne bi bila tkanina, v katero je bilo zavito Jezusovo mrtvo telo. Nekateri strokovnjaki, med njimi tudi avtorji raziskave, katere izsledki so bili objavljeni v reviji Heritage, trdijo, da so bili ti testi morda pomanjkljivi zaradi onesnaženja, kakršnemu so običajno izpostavljeni kosi platna.

Nova metoda datiranja

V lanski raziskavi je vodilni strokovnjak Liberato De Caro z Inštituta za kristalografijo v Italiji s sodelavci uporabil novo metodo za datiranje starodavnih lanenih niti, ki upošteva proces naravnega staranja lanene celuloze – tehnika se imenuje širokokotno rentgensko sipanje. To metodo so uporabili za majhen vzorec s prta, ki ga trenutno hranijo v torinški stolnici sv. Janeza Krstnika.

Kot so pojasnili avtorji, so rezultati njihove analize »povsem združljivi« z analognimi meritvami, pridobljenimi iz vzorca platna, ki po zgodovinskih zapisih datira iz obdobja 55-74 po Kristusu, in skladni s hipotezo, da je prt 2000 let stara relikvija.

Potrebne dodatne raziskave

Avtorji opozarjajo, da so rezultati združljivi s to hipotezo le pod pogojem, da je bil prt hranjen pri primerni ravni povprečne temperature (približno 20-22,5 stopinj Celzija) in relativne vlažnosti 55-75 odstotkov tako v trinajstih stoletjih neznane kot v sedmih stoletjih znane zgodovine v Evropi. Ker se rezultati ne ujemajo s prejšnjimi raziskavami radiokarbonskega datiranja, so avtorji povedali, da »bi bila za potrditev zaključkov naše raziskave obvezna natančnejša in sistematična rentgenska preiskava več vzorcev, odvzetih iz tkanine Torinskega prta«.