Prvega – Boštjana Belcijana – ob 55. obletnici njegove smrti, drugega – Viktorijana Demšarja – ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, komunistične aretacije 24. junija 1945 v Ribnici ter izpustitve iz zapora 27. septembra 1945 v Novem mestu, tretjega – Nikolaja Pavliča – ob 80. obletnici rojstva in 25. obletnici smrti. Predvsem pa njihovih velikih del v Komendi in drugje. Ta si lahko ogledamo, ko hodimo mimo njih oz. jih obiskujemo ob opravkih in pomembnih slovesnostih ter dogodkih, smo pri maši.

Boštjan Belcijan. FOTO: Arhiv 

Na Boštjana Belcijana najbolj spominja »Dom«, sedanja občinska stavba 

Občina Komenda je na pobudo Marka Zadrgala (Malenškovega ata) ob vhodu v stavbo, imenovano »Dom«, v kateri ima tudi sama svoje urade, v njej so tudi kulturne prireditve, letos postavila spominsko ploščo njegovemu načrtovalcu in graditelju – Boštjanu Belcijanu. Lepo in vredno dejanje pred slovesnim spominom položitve temeljnega kamna 8. 12. 1936 ter odprtjem in blagoslovitvijo stavbe 31. julija 1938. Domačin dr. Stanislav Zarnik je temu objektu in graditeljem namenil knjigo z naslovom KOMENDSKI DOM, 80 LET.

Zidarski mojster Boštjan Belcijan je naredil načrte in vodil zidavo "Doma", osrednjega občinskega in kulturnega objekta v Komendi. FOTO; Jožef Pavlič 

V naši občini in župniji poleg tega na mojstra Belcijana spominja stari gasilski dom v Mostah (odprt in blagoslovljen 31. maja 1931), dovozna pot na cerkveni trg po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, obnovitvena dela v notranjščini župnijske cerkve sv. Petra (leta 1948) in njeni zunanjščini (leta 1954) ter deloma zidava krstilnice po načrtih arhitekta Janeza Valentinčiča (leta 1959). Cesta s Križa v Komendo pa le po trasi, saj je nekdanji makadam prekrit z asfaltom; tudi njegov stari most čez Tunjščico je obnovljen.

Viktorijan Demšar je Slovencem približal Petra Pavla Glavarja in Komendo 

Župnik in zaslužni dekan Viktorijan Demšar je od maja 1946, ko je prišel za župnijskega upravitelja v Komendo, bil župnik od leta 1967 do leta 1975, ko se je upokojil in umaknil v nekdanjo kaplanijo, kjer je umrl na prehodu iz leta 1991 v 1992, opravil tako velika in trajna dela, da sedanji komendski rod in bodo tudi prihodnji rodovi izdatno črpali iz njegove bogate pisne dediščine. Za to je najprej zaslužen sam s svojimi strokovnimi prispevki, zlasti o velikem Petru Pavlu Glavarju, pa tudi vsi, ki so začutili, kako pomembnega duhovnika, pisca in prosvetljenca smo imeli v svoji sredi. Najprej pisatelj Ivan Sivec, katerega je prav Demšar navdihnil za pisanje romana o Glavarju in takratni Komendi IN VEČNO BODO CVETELE LIPE.

Župnik in zaslužni dekan Viktorijan Demšar je raziskoval in pisal o Petru Pavlu Glavarju; domačin Jožef Pavlič pa ga je ovekovečil v obsežni biografiji. FOTO: Jožef Pavlič 

Knjiga o Viktorijanu Demšarju, hodcu po poteh Petra Pavla Glavarja

Je pa tudi podpisanega, ki se je ob spodbudi uglednih Komendčanov, naj se loti temeljite biografije o Viktorijanu Demšarju, to naredil in letos izdal 400 strani obsegajočo knjigo z naslovom VIKTORIJAN DEMŠAR. Predstavitev knjige ga še čaka – 2. januarja 2026 bo po maši ob 9. uri (prošt Jožef Lap) v Komendi, 15. januarja 2026 pa v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku –, občudovalci velikega komendskega dušnega pastirja pa jo še lahko dobijo za prostovoljni prispevek pri avtorju doma v Suhadolah 61 g, 1218 Komenda (031/275 484). Bližnji prazniki in Novo leto, ko se bomo spominjali Demšarjeve smrti, zlasti pa vsega, kar je nam zapustil, so kot naročeni za takšno branje, pa tudi ogled Demšarjeve spominske sobe v Glavarjevem špitalu, za katero je poskrbel njegov občudovalec Marko Zadrgal.

Veliko prezgodaj umrli župnik in dekan Nikolaj Pavlič ostaja v trajnem dobrem spominu in srcih Komendčanov 

Prav na god sv. Nikolaja smo se pri maši v župnijski cerkvi sv. Petra v Komendi spominjali veliko prezgodaj umrlega zelo zaslužnega župnika in obenem dekana Nikolaja Pavliča. Podpisani razmišlja o tem, da bi tudi o njem napisal knjigo, saj ga je tesno spremljal in z njim sodeloval vse od njegovega prihoda za župnika v Komendo leta 1975 do nenadne smrti 28. 9. 2000.

Župnik in dekan Nikolaj Pavlič je temeljito obnovil vse cerkve v komendski župniji, skrbel za pastoralo, bil pa je tudi duhovni voditelj članov Malteške pomoči Slovenije. FOTO: Iz arhiva SA SMVR in MPS 

G. Nikolaj bi verjetno še živel, če bi bolj pazil na svoje zdravje in manj garal pri obnovah župnijske in podružničnih cerkva v komendski župniji ter v pastoralnih prizadevanjih. Je pa pri komendskih župljanih in tudi občanih zapustil najdragocenejšo doto: zgled dobrega, zelo požrtvovalnega in usmiljenega duhovnika, ki je imel vedno odprta vrata za vsakogar, posebej ljudi v stiski.

Novi župnik p. Cristian Balint pogumno ubira nova pastoralna pota, hkrati pa spoštuje izročilo Komendčanov 

Komendčani smo se zelo razveselili, ko smo po letih preizkušenj v sedanjem župniku p. Cristianu Balintu dobili vrednega naslednika župnika Nikolaja Pavliča. Bomo pa morali biti, kot nam je ob njegovi predstavitvi leta 2023 naročil arhidiakon dr. Andrej Marko Poznič, bolj pozorni nanj, mu še raje kot doslej pomagati. K temu nas opominja tudi dejstvo, da je vse manj duhovnikov in da bo ljubljanska nadškofija prihodnje leto ukinila kar 12 župnij. Za komendsko se zaenkrat ni bati, bije pa nam, kar se premalo zavedamo, »ura laikov«. Tako g. Viktorijan kot g. Nikolaj sta se tega dobro zavedala, laike rada pritegovala k sodelovanju. 

Župnik Zdravko Žagar je vpeljal običaj Marijo nosijo; obiskovanje Marijinih kipcev domov komenskih župljanov. FOTO: Jožef Pavlič 

To se v Komendi pozna še danes. Vidi tudi na sakralnih objektih, za katere sta skrbela in jih obnavljala; pred prihodom župnika p. Cristiana pa je veliko v tem pogledu naredil tudi župnik Zdravko Žagar, ki je bil leta 2023 premeščen na veliko zahtevnejšo in imenitnejšo župnijo Ljubljana – Sv. Peter, v kateri je pred prihodom v Komendo že deloval p. Cristian Balint. 

Sedanji župnik p. Cristian Balint zelo skrbi za lepoto in čistočo župnijske cerkve sv. Petra ter številne pastoralne dejavnosti v župniji. FOTO: Jožef Pavlič 

Prafaro z istim zavetnikom, vendar v popolnoma drugačno okolje, kot je bilo komendsko. Je pa v Komendi vpeljal marsikaj, kar ostaja in nadaljujemo. Med drugim običaj Marijo nosijo. Njeni kipi prav te dni »obiskujejo« komendske domove.