Kot je v tem tednu sporočila organizacija za človekove pravice Viasna, je sodišče v Belorusiji 66-letnega Anatolija Parahneviča na sojenju za zaprtimi vrati prejšnji mesec spoznalo za krivega »žaljenja oblasti« in »skrajništva«. Katoliškega duhovnika so opredelili kot političnega zapornika. Kot poroča spletni portal abcnews.com, je to najnovejši ukrep oblasti v okviru zatiranja kritičnih glasov, Parahnevič pa je vse obtožbe zavrnil in se bo na sodbo pritožil.

Beloruski samodržec Aleksander Lukašenko že več kot tri desetletja z železno roko vlada državi z 9,5 milijona prebivalcev. Belorusija je bila že večkrat deležna sankcij zahodnih držav zaradi zatiranja človekovih pravic in ker je Moskvi dovolila uporabo svojega ozemlja za obsežen napad na Ukrajino 24. februarja 2022.

Kot spominjajo pri abcnews.com, je bila Lukašenkova vladavina postavljena pod vprašaj po predsedniških volitvah leta 2020, ko je samodržec obdržal oblast: takrat je na ulice odšlo na desetine tisočev ljudi in protestiralo proti volitvam, ki naj bi bile prirejene. V represivnih ukrepih, ki so sledili, so oblasti pridržale več deset tisoč ljudi, mnoge med njimi je policija pretepla. Številni vidni predstavniki opozicije so pobegnili iz države, nekateri pa so pristali v zaporu.

Odkrito nasprotovanje ruski vojni

Predstavniki Viasne so sporočili, da je Parahnevič, župnik v kraju Alkoviči na severozahodu Belorusije, odkrito nasprotoval ruski vojni v Ukrajini in obsodil vlogo Belorusije v njej, obenem pa pozival k miru in kesanju. Bil je eden od krajevnih voditeljev, ki so organizirali zbiranje pomoči za Ukrajince. V eni od svojih pridig o vojni je vernike vprašal: »Ali nam bo naša lastna vest kdaj odpustila?«

Po navedbah Viasne je Parahnevič od aretacije marca letos v priporu, kjer je doživel tudi srčni infarkt. »Oblasti nasilno preganjajo, ogrožajo in ustrahujejo tiste, ki v državi oblikujejo javno mnenje, in Parahnevič je zelo priljubljen duhovnik, čigar pridige je poslušalo na tisoče Belorusov,« je pojasnil Pavel Sapelka, odvetnik omenjene organizacije: »Sojenje duhovniku se je odvijalo v ozračju dolgotrajnega in obsežnega pritiska, ki ga oblasti izvajajo na vse verske skupnosti.«

Na desetine pripadnikov duhovščine – katoliške, pravoslavne in protestantske – je bilo zaprtih, utišanih ali prisiljenih v izgnanstvo, ker so leta 2020 protestirali proti volitvam. V okviru zatiranja so bili še posebej na udaru tisti duhovniki, ki so podprli proteste in so v svojih cerkvah nudili zatočišče protestnikom.

Beloruska opozicijska voditeljica v izgnanstvu Svetlana Tihanovska je obsodbo proti Parahneviču označila za »srce parajočo« in »politično spodbujeno«.

Še strožje pod novim zakonom

Pravoslavni kristjani predstavljajo približno 80 odstotkov prebivalstva Belorusije, nekaj manj kot 14 odstotkov je katoličanov in 2 odstotka protestantov.

Pravni okvir za verske organizacije v državi je postal še strožji, potem ko je Lukašenko podpisal nov zakon, ki zahteva vnovično registracijo vseh verskih skupnosti. Dokument prepoveduje uporabo civilnih simbolov med verskimi obredi, posameznikom, ki so na seznamu »skrajnežev«, pa onemogoča vodenje župnij.

Beloruska opozicijska voditeljica v izgnanstvu Svetlana Tihanovska je obsodbo proti Parahneviču označila za »srce parajočo« in »politično spodbujeno«. »Zatiranje se nadaljuje, oblasti pa prosta mesta v zaporih polnijo z novimi političnimi zaporniki,« je Tihanovska povedala v pogovoru za medije.

Po podatkih organizacije Viasna je v Belorusiji trenutno 884 političnih zapornikov.