Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal spremembo v politiki Zadruženih držav Amerike do Kube. Kot so minuli konec tedna poročali ameriški mediji, bo »povsem enostranski dogovor« s karibsko državo, ki ga je sklenil njegov predhodnik Barack Obama, preklical. Obenem namerava Trump znova zaostriti predpise za denarna nakazila in potovanja na Kubo. Očitno pa bo nekatere ključne dejavnike približevanja med dolgoletnima »sovražnima« državama le ohranil – ameriško veleposlaništvo v Havani naj bi delovalo tudi v prihodnje.



Trumpov govor Kubancem v izgnanstvu v Miamiju v ameriški zvezni državi Florid, v katerem je ostro obsodil kršenje človekovih pravic na Kubi, so V ZDA pričakovali z napetostjo. Med ZDA in otoško državo je več kot pet desetletij vladala politična »ledena doba«. Do vnovičnega dialoga je prišlo na pobudo papeža Frančiška. Zahvaljujoč zbližanju obeh vlad pod vodstvom Baracka Obame in Raula Castra so ZDA in komunistična država v Karibskem morju leta 2015 znova vzpostavili diplomatske odnose.

Ko je papež Frančišek jeseni 2015 obiskal Kubo, je izrazil upanje, povezano s približevanjem ZDA in otoške države na pobudo Vatikana: »Spodbujam odgovorne politike, naj še naprej stopajo po zastavljeni poti in izkoristijo vse možnosti.« S tem so vsemu svetu dali zgled sprave.

Katoliška Cerkev je kljub zgodovini preganjanja in zatiranja s strani komunističnega režima že dlje časa vztrajala pri vzpostavitvi dialoga in sklenitvi dogovora. Janez Pavel II. (1978-2005), ki je leta 1998 kot prvi papež obiskal Kubo, je leta 1962 uvedeni gospodarski embargo ZDA označil kot »krivičnega in moralno nesprejemljivega«. Obenem je pozval kubansko vodstvo, naj »otok odpre svetu«. Benedikt XVI. (2005-2013) je karibsko državo obiskal leta 2012.

V veliki meri se gre zahvaliti papežu Frančišku, da so predstavniki obeh držav sedli za skupno pogajalsko mizo in po 50 letih znova vzpostavili diplomatske odnose. To je imelo pozitivne posledice tudi za turizem, trgovino ter izmenjave na področju medicine in znanosti.

Kubanski kardinal Jaime Ortega, ki je 35 let vodil krajevno Cerkev v Havani in še vedno predstavlja pomembno figuro v procesu kubanskih reform, je bil še pred mesecem dni prepričan, da pod Trumpovo vlado dialog med ZDA in Kubo ne bo zastal.

Vir: Kathpress
Foto: splet