Zaobljubljena procesija na glavnem trgu v Tržiču. Foto: Ivo Žajdela

Po velikem požaru leta 1811, ki je uničil dobršen del Tržiča, so se tržani zaobljubili, da bodo vsako leto s procesijo praznovali god sv. Florijana. Zaobljuba drži še danes in jo ob župniji pokonci držijo tržiški gasilci (devet društev).

Lepo obnovljena kovačija, imenovana Fužina germovka

Procesija je bila na svetnikov god, v ponedeljek, 4. maja. Krenila je izpred gasilskega doma v Tržiču do župnijske cerkve Marijinega oznanjenja, pred tem pa so blagoslovili podobe svetnika na strehi nekdanje kovačije, ki je s prenovo od letos ena od muzejskih velikih pridobitev in enot Tržiškega muzeja. Tam so zvečer predstavili zelo lepo obnovljeno kovačijo, imenovano Fužina germovka in bogat katalog o tej fužini in nasploh o fužinarski obrti na Tržiškem, ki ga je napisal Bojan Knific.

Predstavitev lepo obnovljene kovačije, imenovane Fužina germovka. Foto: Ivo Žajdela

Tržič je bilo nekoč mesto fužin in kovačij

V Tržiču, ki je bilo nekoč mesto fužin in kovačij, je ogenj večkrat pustošil. Eden večjih požarov je kraj prizadel leta 1689, ko je ogenj upepelil 80 hiš. Na Layerjevi stropni freski v cerkvi sv. Jožefa je bil upodobljen takrat obnovljeni trg s 183 hišami, vendar je bila leta 1959 freska v požaru uničena, kot tudi vsa ostala cerkvena oprema, med njo trije imenitni baročni oltarji.

Zaobljubljena procesija na glavnem trgu v Tržiču. Foto: Ivo Žajdela

Zaradi uporabe ognja v fužinah in kovačijah so bili v stalni nevarnosti

Kmalu so prebivalci postavili nove hiše, lesena vrata in okna so dobila železne obloge. V požaru leta 1806 je pogorelo trinajst hiš. Na trgu so sicer živeli premožni ljudje, a so bili tudi ti zaradi uporabe ognja v fužinah in kovačijah v stalni nevarnosti, da jim požar uniči vse. Le pridnemu delu mnogih obrtnikov je šla zasluga, da so vedno znova uspeli obnoviti pogorišča in naprej preživljati družine.

Procesija je skozi ozko ulico zavila proti župnijski cerkvi. Foto: Ivo Žajdela

Uničujoči požar v Tržiču 30. marca 1811

30. marca 1811 je Tržič opustošil najbolj uničujoč požar v vsej njegovi zgodovini. Ogenj je vzplamtel ponoči v kovačnici Matija Klanderja v zgornjem koncu Tržiča. Neprevidni delavec je pozabil v kovačnici zapreti železna vrata, ki so vodila h koči za oglje, Ker je tisto noč divjal močan severni veter, je oživel slabo pogašeno žerjavico in jo razpihal med oglje. V komaj četrt ure je močan veter ogenj razširil na celotni zahodni del Tržiča. Ognja ni bilo moč omejiti, tudi vsaka pomoč je bila neuspešna. Pogorelo je 151 hiš, nad 60 delavnic, največ kovačnic in usnjarn, in okoli 40 gospodarskih poslopij.

Procesija je krenila čez most čez Tržiško Bistrico proti župnijski cerkvi. Foto: Ivo Žajdela

V ognju je umrlo 75 ljudi

V ognju je umrlo 75 ljudi. Nekaj jih je zaradi opeklin ohromelo, nekateri so zaradi prestanega strahu ostali prizadeti. Samo v hiši št. 11 na sedanjem Glavnem trgu je zgorela mati, tri odrasle hčerke, sin, krojač, z ženo in dveletnim sinom.

Pomoč takratne francoske oblasti

Francoski guverner Marmont je o nesreči poročal v Pariz in cesar Napoleon je za pogoreli Tržič namenil 100.000 frankov pomoči iz vojaške blagajne. Ker pa je maja isto leto hud požar opustošil del Kranja, so od te vsote 30.000 frankov namenili Kranju.

Med mašo: župnik Tomaž Prelovšek in stalni diakon iz Novega mesta Matic Vidic. Foto: Ivo Žajdela

Vsako leto na god sv. Florijana po mestu zaobljubljena procesija

Tržičani so se zaobljubili, da bo vsako leto na god sv. Florijana, zavetnika ognja, po mestu zaobljubljena procesija. V času Avstro-Ogrske in vse do druge svetovne vojne je šla procesija od gasilskega doma in po glavnem trgu ter po Cerkveni ulici do župnijske cerkve.

Mašni nagovor je imel stalni diakon iz Novega mesta Matic Vidic. Foto: Ivo Žajdela

Zaradi nacistov in komunistov od leta 1942 do 1993 procesije ni bilo

Med vojno razmere procesiji niso bile naklonjene, prav tako ne po vojni, v času komunističnega režima. Leta 1993 so jo Tržičani spet obudili. V procesiji gredo s kipom sv. Florijana, ki ga nosi gasilec, za njim prapori gasilskih društev v občini, gasilci v uniformi, tržiško farno ali kovaško bandero, na katerem sta podobi sv. Florijana in sv. Eligija, sledi godba, pevci, duhovščina in domačini.

Slika Matevža Langus, ki je na njej spodaj upodobil goreči Tržič iz leta 1811. Foto: Ivo Žajdela

Slikar Matevž Langus je upodobil goreči Tržič iz leta 1811

Leta 2011, ob 200. obletnici požara, so v župnijski cerkvi obnovili stranski oltar sv. Florijana, na katerem je slika, poseben zgodovinski dokument, saj je na njej slikar Matevž Langus upodobil goreči Tržič iz leta 1811 in v nemščini napisal osnovne podatke o posledicah požara.

Slika Matevža Langus, ki je na njej spodaj upodobil goreči Tržič iz leta 1811. Foto: Ivo Žajdela

Zaobljubljena Florijanova procesija ob 200. obletnici požara v Tržiču, 2011Na Langusovi sliki upodobljeni goreči Tržič iz leta 1811. Foto: Ivo Žajdela

1/17