V letošnjem juniju so pri Papeškem svetu za pastoralo migrantov in popotnikov pripravili poslanico ob letošnjem svetovnem dnevu turizma, ki ga obhajamo jutri, v nedeljo, 27. septembra. Poslanico sta podpisala predsednik in tajnik omenjenega sveta, nadškof Antonio Maria Vegliò in nadškof Agostino Marchetto. Objavljamo celotno besedilo:

Tema svetovnega dneva turizma, ki ga je predlagala pristojna svetovna organizacija: 'Turizem, praznovanje različnosti', nam odpira poti za srečanje s človekom v njegovi različnosti in antropološkem bogastvu.

Različnost je dejstvo, stvarnost, in kot pravi papež Benedikt XVI., je tudi nekaj pozitivnega, pravzaprav dobrina, ne pa grožnja ali nevarnost, zato si želi, da bi 'vsi ljudje sprejeli ne samo obstoj kulture drugega, ampak bi se z njo tudi obogatili'.

Izkušnja različnosti je človeškemu bivanju lastna, saj razvoj vsakega posameznika poteka po stopnjah, ki spodbujajo osebno rast in zorenje. Gre za postopno odkrivanje tega, kar nas obdaja in kar nas razlikuje od drugega.

Pri pozitivnem vrednotenju drugega opažamo protislovje, ko po eni strani ugotavljamo, da se kulture in verstva v dobi globalizacije vedno bolj zbližujejo in da v središču vseh kultur cveti pristna želja po miru, medtem ko po drugi strani prihaja do nerazumevanja, predsodkov in globoko zakoreninjenih nesporazumov, ki dvigajo pregrade in razpihujejo spore. V nas je strah pred drugačnim in neznanim. Zato si moramo prizadevati, da bomo diskriminacijo, ksenofobijo in nestrpnost preobrazili v razumevanje in vzajemno sprejemanje, pri čemer bomo hodili po poteh spoštovanja, vzgoje ter odprtega, graditeljskega in obvezujočega dialoga.

Pri tem naporu ima Cerkev pomembno vlogo, saj izhaja iz globokega prepričanja papeža Pavla VI. (1963–1978), ki ga je izrazil v okrožnici Ecclesiam suam, da 'mora Cerkev vstopiti v dialog s svetom, v katerem živi. Cerkev postaja beseda, postaja sporočilo, postaja pogovor'. Če hoče biti graditeljski in iskreni dialog pristen, 'se mora izogniti popuščanju, relativizmu in sinkretizmu, napajati ga mora iskreno spoštovanje do drugih ter velikodušen duh sprave in bratstva.'

S tega vidika je turizem, v kolikor omogoča stik z drugačnimi načini življenja, drugimi verstvi ter pogledi na svet in na njegovo zgodovino, prav tako priložnost za dialog in poslušanje, predstavlja povabilo k izogibanju zaprtosti v lastno kulturo in k odpiranju ter soočanju z drugačnimi načini mišljenja in življenja. Ni torej presenetljivo, če skrajneži in fundamentalistične teroristične skupine turizem doživljajo kot nevarnost in kot cilj, ki ga je treba uničiti. Medsebojno poznavanje bo pomagalo pri gradnji pravičnejše, solidarnejše in bolj bratske družbe.

Začetno človekovo izkušnjo glede različnosti danes doživljamo tudi v virtualnem svetu, tem kozmičnem velemestu, ki je nenehno na voljo vsakomur. Prek te prvotne virtualne, kinematografske oblike turizma lahko različnost opazujemo od blizu, saj nam približa oddaljenega človeka. Ta oblika turizma prva poveličuje različnost.

Še posebej pa je turizem v smislu fizičnega potovanja tisti, ki poudarja naravno, ekološko, družbeno, kulturno, premoženjsko in religiozno različnost ter nam odkriva skupno opravljeno delo, sodelovanje med narodi, edinost ljudi v čudoviti in hkrati vznemirljivi različnosti njihovih uresničitev.

Pri odkrivanju različnosti se pojavljajo tudi protislovja in omejitve. Če se turizem razvija brez etike odgovornosti, pride vzporedno do nevarnosti enoličnosti in lepote kot 'čara pokvarjenosti' (prim. Mdr 4,12). Do tega pride na primer, ko domačini turistom iz svojih izročil pripravijo predstavo in jim nudijo različnost kot tržni proizvod zgolj zaradi dobička.

Vse to zahteva napor, tako s strani obiskovalca kot s strani domačina, da bosta lahko vzpostavila držo odprtosti, spoštovanja, bližine in zaupanja. Tako se bosta v želji po srečanju drugih, spoštovanju njihove osebne, kulturne in verske različnosti, odprla dialogu in razumevanju.

Različnost temelji na skrivnosti Boga. Stvariteljska beseda je izvor bogastva vrst, na čelu z njim/njo, ki je 'podoba in podobnost' Boga. Svetopisemska poetična beseda je beseda različnosti, utemeljiteljica identitete sleherne ustvarjene reči, saj je Stvarnik prvi, ki je opazoval lepoto in dobroto vsega, kar je naredil (prim. 1 Mz 1). Bog je tudi tista čudovita moč, počelo edinosti vseh različnosti, ki se kažejo kot 'razkritje Duha v korist vseh' (1 Kor 12,7). Ob opazovanju različnosti človek odkriva sledove Božjega v človeških stopinjah. Skupek različnosti verujočemu odpira pota za približevanje neskončni Božji veličini. Kot pojav z možnostjo posvečevanja različnosti pa je turizem za nas lahko tudi krščanski, odprta pot do njegove kontemplativne izpovedi.

Bog Cerkvi daje nalogo, naj v Kristusu Jezusu in v moči Svetega Duha oblikuje novo stvarstvo in osredini v Njem (prim. Ef 1,9–10) vse bogastvo človeške različnosti, ki jo je greh spremenil v delitve in spore, da bi prispeval k 'utemeljitvi nove družbe v duhu binkošti, v kateri različni jeziki in kulture ne bi več predstavljali nepremostljivih meja kot po Babilonu, ampak bi bilo mogoče prav v taki različnosti uresničiti nov način komunikacije in občestva.'

Te misli lahko opogumijo vse, ki se ukvarjajo s pastoralo turizma, zlasti do tistih, ki po svoje trpijo zaradi tega pojava, čeprav je le-ta znamenje našega časa in nosi v sebi pozitivne vidike, ki smo jih znova izpostavili ob nedavni 40. obletnici objave direktorija Peregrinans in terra.

Božji duh naj premaga sleherno ksenofobijo, diskriminacijo, rasizem, zbliža oddaljene, v zrenju edinosti/različnosti ene človeške družine, blagoslovljene od Boga. Duh je tisti, ki združuje v edinosti in miru, harmoniji in vzajemnemu priznanju. V Njem je red in dobrota sedemdnevnega stvarjenja. Naj On vstopi v izmučeno človeško zgodovino tudi prek turizma.