Prvo berilo: Kdor se boji Boga, spoštuje starše, Sir 3,2–6.12– 14;
Ps 128;
drugo berilo: Družinsko življenje v Gospodu, Kol 3,12–21

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 2,13–15.19–23)

Ko so modri odšli, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in zbéži v Egipt! Ostani tam, dokler ti ne povem; Heród bo namreč iskal dete, da bi ga umóril.« Vstal je, še ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt. Tam je bil do Heródove smrti, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: 'Iz Egipta sem poklical svojega sina.' Ko je Heród umrl, se je v Egiptu Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi otroka in njegovo mater in pojdi v Izraelovo deželo, kajti pomrli so tisti, ki so otroku stregli po življenju.« Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo. Ko je slišal, da vlada v Judeji Arheláj namesto svojega očeta Heróda, se je bal iti tja. Bil pa je v sanjah opomnjen in se je umaknil v galilejsko deželo. Ko je prišel tja, se je nasêlil v mestu, ki se imenuje Nazaret. In tako se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po prerokih, da se bo imenoval Nazaréčan. 

Video razlaga za otroke

Bližina greje bolj kot toplo stanovanje

Piše: Jure Sojč

Na današnjo nedeljo svete družine nas Sirahova knjiga postavi pred eno najlepših zapovedi: spoštovanje do staršev. V berilu beremo: »Gospod je očeta povzdignil nad otroke in utrdil materino pravico pri sinovih« (Sir 3,2). S tem nas spomni, da je družinski odnos več kot človeška ureditev, je dar, ki ga Bog sam postavi v naše življenje.

Bog povezuje odnos do staršev z milostjo, notranjim mirom in uslišano molitvijo. Ne zato, ker bi bili starši popolni, ampak ker je naše srce oblikovano v tej šoli ljubezni.

Sirah poudarja obljube, ki jih prinaša spoštovanje staršev: »Kdor spoštuje očeta, bo dosegel odpuščanje grehov«, »kdor slavi svojo mater, zbira zaklad«, »na dan svoje molitve bo uslišan«. Bog torej povezuje odnos do staršev z milostjo, notranjim mirom in uslišano molitvijo. Ne zato, ker bi bili starši popolni, ampak ker je naše srce oblikovano v tej šoli ljubezni.

A Sirah ni naiven. Dobro pozna starost, krhkost, nepopolnost. Zato govori nežno, skoraj proseče: »Otrok, zavzemi se za očeta na njegova stara leta, nikar mu v njegovem življenju ne povzročaj gorja … Čeprav mu pamet peša, bodi prizanesljiv, ne zaničuj ga.« To je evangelij konkretne ljubezni, ne idealizirane, ampak vsakdanje: potrpežljivost, bližina, spoštovanje tudi tam, kjer je odnos težak ali ranjen. Zato Bog obljubi: »Usmiljenje do očeta ne bo pozabljeno, marveč se ti bo vračunalo v spravo za grehe.«

Razlago evangeljskih odlomkov v novem cerkvenem letu pripravlja duhovnik mariborske nadškofije Jure Sojč. FOTO: osebni arhiv

Učbenik Božje bližine

Svetniki nam dajejo zglede konkretne ljubezni. Sveti papež Pavel VI. pripoveduje, da je še kot milanski nadškof obiskal ostarelo ženo. Med pogovorom jo je vprašal: »Kako ste?« Rekla je: »Ne trpim pomanjkanja. Imam hrano, tudi zebe me ne.« Ko pa jo je vprašal: »Potem ste srečni?«, je zajokala: »Ne, nisem srečna. Moj sin in snaha me nikoli ne prideta obiskat. Umiram od osamljenosti.« Pavel VI. je kasneje globoko pretresen dejal: »Hrana in toplo stanovanje nista dovolj. Ljudje potrebujejo bližino, čas in ljubezen. Potrebujejo dotik in gotovost, da niso pozabljeni.«

Ko danes gledamo sveto družino, vidimo ljubezen, ki nosi druge v njihovi krhkosti.

To je bistvo današnje Božje besede. Sirah nas ne uči teorije, ampak čisto preprostega, a evangelijskega načina življenja: da tisti, ki so nam dali življenje, ne ostanejo sami; da so slišani, obiskani, spoštovani. Da jih ne presojamo po njihovi uporabnosti, ampak po tem, da nosijo Božjo podobo.

Ko danes gledamo sveto družino, vidimo prav to: ljubezen, ki nosi druge v njihovi krhkosti. Jezus, Marija in Jožef so učbenik Božje bližine. Tudi mi lahko postanemo takšna družina drug drugemu – doma, v župniji, v družbi. Predvsem pa ob jaslih prosimo, da bi naše družine postale šola spoštovanja, v kateri se nihče ne bo čutil odvečen in neuporaben.