Prvo berilo: Bog sam prihaja, da nas reši, Iz 35,1–6a.10;
Ps 146;
drugo berilo: Utrdite svoja srca, kajti Gospodov prihod je blizu, Jak 5,7–10

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 11,2–11)

Tisti čas je Janez v ječi slišal o Kristusovih delih in ga je po svojih učencih, ki jih je poslal k njemu, vprašal: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« Jezus jim je odgovoril in dejal: »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite: slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, ubogim se oznanja evangelij; in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.« Ko so ti odšli, je Jezus začel množicam govoriti o Janezu: »Kaj ste šli gledat v puščavo? Trst, ki ga veter maje? Kaj vendar ste šli gledat? Človeka, v mehko oblečenega? Glejte, tisti, ki se v mehko oblačijo, živijo v kraljevskih hišah. Kaj torej ste šli gledat? Preroka? Da, povem vam, več kot preroka. Ta je tisti, o katerem je pisano: Glej, jaz pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj. Resnično, povem vam: Med rojenimi od žená ni bil obujen večji od Janeza Krstnika, vendar je najmanjši v nebeškem kraljestvu večji od njega. 

Video razlaga za otroke

Božje ime je presenečenje

Piše: Jure Sojč

Tretjo adventno nedeljo imenujemo tudi nedelja veselja (Gaudete). Našo zbranost prebije Pavlov klic: »Veselite se v Gospodu zmeraj« (Flp 4,4). To ni ceneni optimizem, temveč zaupanje, da Bog deluje, čeprav tega ne vidimo. Nedelja veselja razodeva, da resnično veselje pogosto vznikne tam, kjer se zdi, da razlogov zanj ni.

Iz spoznanja, da Mesija prihaja v usmiljenju, ne v nasilnem preobratu, se rojeva veselje današnje nedelje – veselje nad Bogom, ki deluje drugače, a vedno tako, da rešuje.

Evangelij nam predstavi Janeza Krstnika v ječi. Matej poroča, da je Janez »v zaporu slišal o delih Kristusa« (Mt 11,2) in da se je v njem prebudil dvom: »Si ti tisti, ki prihaja, ali naj čakamo drugega?«(Mt 11,3) Čakal je Mesija, ki bo prinesel hitro sodbo: »Sekira je že položena na korenine dreves« (Mt 3,10) in »pleve bo sežgal z neugasljivim ognjem« (Mt 3,12). Jezus pa pristopa k ranjenim, sedi z grešniki, zdravi bolne in dviga padle.

Janezu odgovori z uresničeno prerokbo: »Slepi vidijo, hromi hodijo, gobavci so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni in ubogim se oznanja evangelij« (Mt 11,5). To so znamenja, o katerih je govoril Izaija. Janez je povabljen, da razširi svoje razumevanje Boga. Mesija prihaja v usmiljenju, ne v nasilnem preobratu. Iz tega spoznanja se rojeva veselje te nedelje – veselje nad Bogom, ki deluje drugače, a vedno tako, da rešuje.

Razlago evangeljskih odlomkov v novem cerkvenem letu pripravlja duhovnik mariborske nadškofije Jure Sojč. FOTO: osebni arhiv

»Danes te bom obiskal«

Podobno presenečenje razodeva Tolstojeva zgodba o čevljarju Martinu. Ta zasliši Božjo obljubo: »Danes te bom obiskal.« Pričakuje posebno znamenje, morda nadnaravni prihod. Ves dan opazuje skozi okno, napetost narašča. Pred vrata pa stopijo le ljudje v stiski: premražen delavec, lačna mati z otrokom in prestrašen deček. Martin vsakemu pomaga, a ob koncu dneva objokuje, da Bog ni prišel. Tedaj zasliši glas: »Danes sem prišel k tebi trikrat.« Bog se je razodel v tistih, ki jih je sprejel z ljubeznijo.

Janez in Martin sta si v tem blizu: oba čakata Boga, oba imata svojo predstavo o njegovem prihodu in oba doživita napetost med pričakovanjem in resničnostjo. Oba sprejmeta isto resnico: Bog prihaja, vendar ne po naših predstavah, temveč tako, kakor On želi.

Veselje ne raste, ko se stvari iztečejo po naših željah, temveč iz gotovosti, da Bog prihaja tja, kjer ga najbolj potrebujemo.

Nedelja veselja je zato vabilo k prepoznavanju. Veselje ne raste, ko se stvari iztečejo po naših željah, temveč iz gotovosti, da Bog prihaja tja, kjer ga najbolj potrebujemo. Približa se v preprostih dejanjih dobrote, v tihih trenutkih usmiljenja, ki jih pogosto spregledamo. Tam, kjer dopustimo, da nas preseneti, se veselje najgloblje razcvete.

Naj bo ta adventna nedelja povabilo, da z odprtim srcem prepoznamo Kristusa v človeku, ki potrebuje našo bližino, saj prav tam Bog še danes razodeva veselje svoje navzočnosti.